KOLIKO ZNANSTVENIH OBJAV JE POTREBNIH, DA ZAMENJAJO ŽARNICO?
Na dopisni seji 17. novembra se je Univerza v Ljubljani, v nadaljevanju Univerza, pridružila podpisu sporazuma o reformi o ocenjevanju raziskovalnega dela, ki ga je pripravila Evropska komisija. Reforma se primarno osredotoča na način vrednotenja raziskovalnega dela in si prizadeva za odmik od sistema kopičenja števila znanstvenih del in farmanja citatov.
Na Univerzo smo se obrnili z vprašanjem, kakšne konkretne spremembe prinaša nova reforma, zakaj trenutna ureditev ni primerna in kako bodo po novem ocenjevali raziskovalno delo zaposlenih. Rektor Univerze Gregor Majdič nam je v pisnem odgovoru pojasnil, da je dosedanji sistem temeljil zgolj na številu objavljenih člankov. Sama vsebina in pomen za znanstvenoraziskovalni in družbeni prostor nista bila ovrednotena, kar je vodilo v nagrajevanje raziskovalcev z največjim številom objav. Dodal je, da nekateri rekorderji objavljajo celo po en članek na dan, posledično lahko o kvaliteti objavljenega materiala dvomimo. Zato je nujno, da merilo poleg samega števila objav postaneta tudi njihova vsebina in pomen.
Reformo podpirajo tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Urša Opara Krašovec, izvoljena sindikalna zaupnica na Fakulteti za elektrotehniko, ki se posveča raziskovalni politiki, nam pove, kaj prinaša sprejetje reforme.
Opara Krašovec nam še dodatno pojasni težave s sedanjim sistemom nabiranja točk.
Sporazum, ki so ga sprejeli v številnih članicah Evropske unije, ne prinaša poenotenja vrednotenja raziskovalnega dela, temveč podpisnicam zgolj priporoča, da se pri ocenjevanju ob številu člankov upošteva tudi ostale dosežke, nadaljuje Opara Krašovec.
Majdič dodaja, da si v okviru zveze EUTOPIA, učne in raziskovalne zveze desetih evropskih univerz, prizadevajo za premislek habilitacijskih postopkov in ocenjevanja pedagogov in raziskovalcev ter da se s tem tudi sistemsko zbližujejo z ostalimi evropskimi institucijami.
Podpis reforme pomeni predvsem zavezo ljubljanske univerze, da bo reformirala sistem ocenjevanja v smeri vsebinskih faktorjev. Podrobnosti o načinu izvedbe pa prepušča posamezni instituciji. Zanimalo nas je, kdo vse bo vključen v sistem ocenjevanja raziskovalnih del. Majdič je sporočil, da namerava v sistem kvalitativne presoje vključiti tudi tuje ocenjevalce, da bi tako zmanjšal potencialne konflikte interesov, ki lahko v majhni državi, kot je Slovenija, nastanejo zelo hitro kot posledica medsebojnih poznanstev. Predvsem tiste zunanje ocenjevalce, s katerimi so povezani v okviru mreže univerz EUTOPIA. Podobno pojasni tudi naša sogovornica.
Na vprašanje o dodatnih stroških, ki bi lahko nastali zaradi novega sistema ocenjevanja, nam je Majdič odgovoril, da obstajajo različni pristopi. Nemške agencije in fundacije denimo ne plačujejo ocenjevalcev, medtem ko jih nekatere druge plačujejo. Glede UL pa pravi, da se še niso dokončno odločili. Opara Krašovec poudarja pomen primerne finančne podpore.
Po besedah Majdiča imajo podpisnice eno leto časa, da pripravijo načrt, ki bo opredelil kriterije in načine ocenjevanja. Še dodatno pa nam ta del zaveze razloži Opara Krašovec.
Ambiciozna zaveza tako prinaša prepotrebne spremembe, ki bi pozitivno prispevale k bolj učinkovitemu ocenjevanju raziskovalnih del in ponovnemu vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
O tem, kako bodo jutri vrednotili naša raziskovalna dela, sva poročala mentorica Eva in vajenec Primož.
Vir slike: "scientist-minifig" by pixbymaia is licensed under CC BY-NC-SA 2.0.
Dodaj komentar
Komentiraj