V času, ko študentke iščejo stanovanja in postelje v študentskih domovih za prihajajoče študijsko leto, se za javni zavod Študentski dom Ljubljana pripravljajo spremembe. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je 12. junija 2024 objavilo predlog Zakona o visokem šolstvu. V pretekli oddaji smo se že poglobile v spremembe, ki jih predlog zakona predvideva za izredne študentke, danes pa bomo pregledale, kaj se bo zgodilo z zavodom Študentski dom Ljubljana, ki naj bi ga ministrstvo pripojilo k Univerzi v Ljubljani.

Študentski dom Ljubljana je zavod, ki združuje javne študentske domove na sedmih lokacijah po Ljubljani. Namenjen je študentkam Univerze v Ljubljani in ostalih univerz, ki svoje študijske programe izvajajo v Ljubljani. Trenutni Zakon o visokem šolstvu, ki je v veljavi že od leta 1993, določa, citiramo: »Dejavnost študentskih domov lahko opravljajo univerze, drugi zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe.« Piše pa tudi, da se študentske domove lahko ustanovi v okviru univerze. Novi predlog zakona ta odstavek v 38. členu spreminja in zapoveduje, citiramo: »Republika Slovenija ustanavlja javne študentske domove le kot članice javnih univerz.«

Predlog zakona, ki naj bi v veljavo stopil z novim koledarskim letom, vpliva predvsem na Študentski dom Ljubljana. Ta, v nasprotju s študentskimi domovi v Mariboru in Kopru, trenutno ni vezan na univerzo. Po objavi predloga zakona se je v javno razpravo med drugim vključil tudi Študentski svet stanovalcev Študentskega doma Ljubljana, ki je v odprtem pismu kritiziral predlog zakona in način, kako je bil pripravljen. Predsednik sveta stanovalcev Deni Cerovac je povedal, da za napovedane spremembe v študentskem svetu niso vedeli do objave predloga zakona. Cerovac o vsebini odprtega pisma pove: 

Izjava

V študentskem svetu tako ne vidijo nujno problema v pripojitvi Študentskega doma Ljubljana k ljubljanski univerzi, skrbi pa jih ureditev pripojitve, saj zakon ne določa stopnje avtonomije, ki bi jo zavod užival. V pismu so navedli tudi, da je pristojni minister doktor Igor Papič v preteklosti povedal, da večji avtonomiji zavoda in večji odločevalni pravici študentov stanovalcev ne nasprotuje. Študentski svet meni, da je predlog zakona v nasprotju s tem mnenjem. 

Z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so nam pojasnili, da se je priključitev študentskega doma k univerzi dobro izkazala v Mariboru in Kopru, saj omogoča celovito organizacijo študija. Navedli so še, da naj bi tovrstna ureditev študentskim domovom prinašala večjo avtonomijo znotraj univerze. Predlog zakona naj bi prinašal tudi dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, s priključitvijo študentskega doma univerzi pa tako tudi več sredstev za povečanje kapacitet domov. Kot prednost pripojitve so navedli še, citiramo: »Univerza pa bo lahko izkoristila predvsem skupne ali večje prostore tudi za druge namene (npr. UM je za OFEM  uporabila prostore ŠD in nastanila tekmovalce).«

Univerza v Mariboru je lani za potrebe nastanitve tekmovalcev res za dobra dva tedna poleti izselila stanovalce vseh študentskih domov, z izjemo enega. Stanovalci so se morali odločati med tem, da dom za čas festivala zapustijo in so opravičeni plačevanja stanarine za cel mesec, in tem, da jih univerza preseli na drugo lokacijo in morajo stanarino za mesec še vedno poravnati. Mnogim študentom študentska soba predstavlja dom, zato je nedopustno, da se univerza za množično izselitev študentov odloči tako ravnodušno.

V odprtem pismu ministrstvu pa je študentski svet stanovalcev zapisal tudi, da sodelovanje med univerzo in ljubljanskim študentskim domom že poteka. Študentski dom Ljubljana je od februarja lani pridružena članica Univerze v Ljubljani, kar naj bi pripomoglo k višji kakovosti študija. 

Izjava

Kot je povedal Cerovac, ima od podpisa sporazuma univerza v svetu zavoda enega predstavnika, Študentski dom Ljubljana pa naj bi ostal finančno neodvisen.

Razčiščeno pa ni niti, kaj bi priključitev k Univerzi v Ljubljani pomenila za študente drugih univerz in visokošolskih zavodov. V Ljubljani ima namreč med drugim sedež in vse prostore Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Vodstvo mariborske univerze smo povprašali, ali bo njihovim študentom omogočena enakopravnost pri dodelitvi postelj in kako. Na mariborski univerzi menijo, da priključitev študentskega doma k ljubljanski univerzi ne bo imela posledic za njihove študente, zapisali pa so tudi, da še ne morejo napovedati, kako bodo subvencionirano bivanje študentov obravnavali novi pravilniki.

Večina kritik predloga zakona pa leti na dejstvo, da Študentski dom Ljubljana in študentski svet stanovalcev v posvet nista bila vključena že prej. Odgovora na vprašanje, zakaj je bil Študentski dom Ljubljana iz posvetovanja izključen, in odziva na kritiko, da bo pripojitev zmanjšala avtonomnost študentskega doma, z ministrstva do zaključka redakcije nismo prejele. Kot pove Cerovac, so stanovalci prevečkrat izključeni iz posvetovanj o organizaciji doma.

Izjava

Študentski svet stanovalcev ima podporo zaposlenih v Študentskem domu Ljubljana, Obalne sindikalne organizacije KS90 in Študentske organizacije Slovenije. Na pristojno ministrstvo pa se je obrnilo tudi vodstvo zavoda, ki pa tako kot svet stanovalcev na odziv in pojasnila še vedno čaka. 

Cerovac pove še, kaj od ministrstva pričakujejo.

Izjava

Javna razprava se je 24. junija uradno zaključila, o odzivih in sklepih ministrstva pa bomo na univerzitetni redakciji poročale tudi v prihodnje.

Odgovor Ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije: 

Kaj bi pripojitev pomenila za študente drugih univerz, katerih študijski programi se izvajajo v Ljubljani?

Za študente drugih univerz ni sprememb. Študentski domovi Univerze na Primorskem npr. že sedaj zagotavljajo namestitve tudi za študente Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Zakaj v posvet pri pripravi predloga Zakona ni bil vključen zavod Študentski dom Ljubljana?

Predlog je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavnice in predstavniki vseh, ki jih zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti, znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo in Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS).

Predstavitvi predloga pa je sledila javna razprava, v okviru katere vsak lahko posreduje svoje predloge in pripombe.

Kako bi komentirali kritike Študentskega sveta stanovalcev, da bi pripojitev ŠDL zmanjšala avtonomnost zavoda in avtonomnost v izvajanju dejavnosti za študente?

Na podlagi prakse na primerih študentskih domov Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru ocenjujemo, da za tovrstne bojazni ni razlogov.