Šolanje na visokošolski ravni, torej dodiplomski in magistrski študij, še vedno ni nekaj samoumevnega, čeprav je v Sloveniji dosegljiv večji skupini ljudi kot denimo v državah, ki imajo normalizirane šolnine. Pa že za Slovenijo lahko ugotovimo, da je študij pogojên in povezan s socioekonomskim stanjem družine študentke ali študenta. Danes bomo v oddaji Kaj pa univerza predstavile študij na Portugalskem, kjer so trenutno tudi na javnih univerzah še vedno uveljavljene obvezne šolnine za vse študente na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju. Januarja 2023 se je predstavnica levega bloka Joana Mortágua v izjavi za medije zavzela za popolnoma brezplačen in dostopen študij.

Do študijskega leta 2021/22 so šolnine za univerze na Portugalskem znašale med 1000 in 1300 evrov letno, to pa velja za vse, ki se vpišejo na portugalske univerze kakor redni ali izredni študenti, oziroma so za izredni študij šolnine še večje in znašajo med 1500 in 2500 evrov letno. Poleg šolnin študentke in študenti ob koncu do- in podiplomskega študija plačajo še potrdilo o zaključku študija, ki znaša na prvi stopnji okoli 100, na drugi pa do 200 evrov. Potrdilo dokazuje, da si uradno diplomiral oziroma magistriral. Ta strošek se v prevodu imenuje »oddaja diplomske/magistrske naloge«. 

V študijskem letu 2021/22 je portugalska vlada sprejela nov zakon, ki je višino šolnine omejil na 697 evrov letno. Študenti iz socialno ogroženih okolij lahko pridobijo mesečno štipendijo, ki pokrije letno šolnino. Do leta 2021 je šolnina v razmerju do minimalne plača znašala 1,3. Z zniževanjem šolnine in povišanjem minimalne plače, ki bo v letu 2023 znašala 760 evrov bruto, pa se je to razmerje zmanjšalo na 0,9. 

Kako je prišlo do takšnih šolnin? Portugalska je bila vedno znana po kakovostnem izobraževanju na višji stopnji, saj ena najstarejših evropskih univerz še vedno deluje v majhnem mestu Coimbra na severu Portugalske. Do leta 1991 so šolnine za univerze znašale simbolnih 6 evrov na leto, kar je bila praksa kar 50 let. V 90-ih pa se je portugalska vlada pod premierjem Aníbalom Cavaco Silvom iz desnosredinske vlade, začela premikati proti idejam višjih šolnin. Temu je sledilo nekaj let študentskih protestov, ki so se dogajali skoraj vsak mesec. Študenti iz cele države so zajeli ulice s protestniškim sloganom “Não pago”, kar v prevodu pomeni »Ne plačujem«, z zahtevo po popolnoma brezplačnem javnem visokošolskem izobraževanju. Kljub uporniškemu duhu in študentskemu organiziranju je parlament leta 1992 sprejel zakon 20/92 ali »zakon o šolninah«, ki je do leta 1994 določil šolnino v vrednosti minimalnih 300 evrov na leto in z že urejenim načrtom višanja tega zneska v prihodnjih letih. Prav tako pa so sprejeli zakon, ki je urejal, da se šolnina prilagaja glede na družinski mesečni dohodek. 

Študenti so nadaljevali s protesti, bojkotirali so seje in sestanke, na katerih so politični funkcionarji razpravljali o novem zakonu, za kratek čas so tudi okupirali univerze, ustavili promet in svoj upor prikazovali s postavljanjem dejanskih krst pred univerze in parlament. Vlada Aníbala Cavaca Silve je leta 1995 padla, nova vlada pa je začasno umaknila zakon 20/92 in ponovno vzpostavila šolnino šestih evrov, vendar je bila to le kratkotrajna sreča. Leta 1997 je stopil v veljavo nov zakon o financiranju visokega šolstva, ki ni več urejal šolnine glede na družinsko premoženje, kot je bilo to med letoma 1991 in 1995, temveč glede na minimalno plačo. Do leta 2000 so bile sprejete štiri listine, ki so spreminjale vrednost šolnin. Do leta 2014 se je ta znesek postopoma zviševal in dosegel 1067 evrov, kar je bila najdražja šolnina v zgodovini portugalskega študiranja, ki se je ohranila do študijskega leta 2021/22. 

Univerze kot razlog za šolnine navajajo prenizko državno financiranje univerz. Študentska populacija tako s plačevanjem šolnin pokriva vse od profesorskih plač do administrativnih postopkov in računa za elektriko. Javne univerze na Portugalskem so financirane iz državnega proračuna, kljub temu pa univerze trdijo, da državno financiranje ni zadostno za popolno delovanje visokošolskega izobraževalnega procesa. Po podatkih iz leta 2022 se javno visoko šolstvo financira iz državnega proračuna v vrednosti okoli 3 milijard letno, medtem ko podatek iz leta 2019 pravi, da k temu dodatno prispevajo še študenti s plačevanjem šolnin v vrednosti 330 milijonov letno. 

Študent filozofije João Rochate da Palma, ki študira na trenutno največji in tudi najprestižnejši univerzi na Portugalskem – Univerzi v Lizboni, pove, kako študentska populacija razume in sprejema šolnine. 

IZJAVA

Poleg stroškov šolanja pa je Portugalska znana tudi po hudi stanovanjski stiski, posebej v Lizboni in Portu. Glede na povprečno ceno najema sobe in minimalne plače se Portugalska uvršča v sam vrh evropskih držav s stanovanjsko krizo. Več o življenju portugalskih študentov pove João Rochate da Palma. 

IZJAVA

Kot smo omenile v uvodu oddaje, portugalska vlada trenutno ponovno razmišlja o spremembah šolnin. Za velik del populacije so bile šolnine v vrednosti nad 1000 evrov letno velik finančni udarec pred tridesetimi leti kot tudi danes. Že pri prvih reformah se je pojavila ideja o zmanjšanju šolnin glede na dohodek. Tako bi lahko študentje iz finančno šibkejših ozadij plačali nižjo šolnino – med 30 in 60 odstotkov celotne. Ta model se nikoli ni uveljavil v 90-ih, lani pa so se ponovne odprle debate za sprejem olajševalnih reform glede na ekonomski kriterij. Načrt za prihodnost študijskih šolnin želi uveljaviti sistem, ki bo študente razporedil v različne razrede glede na dohodek staršev, temu pa se bo prilagodila vrednost šolnine. 

Portugalsko ministrstvo za znanost, tehnologijo in višje šolstvo pa je prav tako opozorilo na problem te reforme. Trenutno študenti z nižjimi dohodki že pridobijo olajševalno okoliščino, saj si lahko s štipendijo pokrijejo 75 odstotkov šolnine za magistrski in celotno šolnino za dodiplomski študij. Kdo dobi štipendijo in kdo ne, preverja Splošni direktorat za višje šolstvo, ki deluje v sklopu ministrstva za izobraževanje. Vsi študenti pa dobijo štipendijo v enaki višini. Dokazati morajo lastne ali družinske nizke dohodke, upošteva pa se tudi ostalo materialno premoženje ter lastništvo nepremičnin. Ministrica Elvira Fortunato je na primer izjavila: »Študente, ki potrebujejo pomoč, država že v celoti podpira pri plačilu ustreznih šolnin, zato morebitno dodatno znižanje šolnin koristi samo drugim študentom, ki so bolje finančno zavarovani.«

Leve politične stranke se tu postavljajo v položaj kritiziranja nove reforme, saj se jim zdi, da gre v napačno smer. Sami predlagajo, da ideja socialne države vključuje tudi popolnoma brezplačen študij, kar postavlja vse študente v enakovreden položaj že od samega začetka, s tem pa se brišejo medrazredne razlike. Zaradi visokih šolnin bi se ne glede na višino štipendije strošek šolnine na študenta toliko povišal, da tisti, ki prihajajo iz družin z nižjimi dohodki, v nobenem primeru ne bi zmogli plačevati svojega izobraževanja. 

Stroški in financiranje visokega šolanja so narasli zaradi vedno večje količine študentov in študentk, rešitev za to pa ni višanje šolnin za študente, temveč višje in bolj pragmatično državno financiranje univerz. Javno visoko šolstvo mora ostati stvar kolektivne nacionalne naložbe, in ne osebna naložba posameznih študentov. Kakor poudarja portugalska levica, brezplačno visoko šolanje je edini način, da nihče ni izključen. 

Portugalski pozdrav od vajenke Hane B. P. pod mentorstvom Hane H.