Nacionalizem na morju
FOTO: RTVŠ
V tokratni oddaji Kaj pa univerza se ponovno odpravljamo na morje, natančneje na Univerzo na Primorskem. V ponedeljkovih novicah smo v univerzitetni redakciji poročali o novem kolektivu ŠPON – Študentke proti nacionalizmu. Njegove članice, ki želijo ostati anonimne, so se na našo redakcijo obrnile zaradi izjemno zaskrbljujočih izkušenj študentov in študentk ter diskriminatornega delovanja članic univerze.
V uvodu svoje izjave so članice kolektiva zapisale, citiramo: »Univerzo na Primorskem zadnje čase (ali morda že od nekdaj) poleg virusa slabi tudi epidemija ksenofobije. Nacionalistične prakse so bile opažene povsod – od samega vodstva univerze, do profesorjev«. Konec citata. Začenši s spremenjenim Zakonom o tujcih in nacionalističnih praksah pri obravnavi profesorjev tujih jezikov, ki jim Pravilnik (Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje dela pedagoških delavcev ter raziskovalcev Univerze na Primorskem) od leta 2017 nalaga delovno obremenitev, ki je večja od zakonsko določene, se omenjene prakse sodeč po izjavi kolektiva pojavljajo tudi pri obravnavi študentov in študentk.
Na Fakulteti za humanistične študije, krajše FHŠ, so se pri obvestilu o izvedbi predavanj po novoletnih praznikih odločili razlikovati med študenti glede na narodno pripadnost. Medtem ko naj bi predavanja za slovenske študentke in študente nemoteno še naprej potekala v živo, so nameravali tujim študentkam in študentom odrediti, da naj, citiramo, »prihodnji teden preventivno ne hodijo na fakulteto«, konec citata. Za vse tuje študente so namreč predpostavljali, da so bili na počitnicah v matičnih državah. V pojasnilu, ki smo ga prejeli z Univerze na Primorskem, so zapisali, da so bili tuji študentje v prvem tednu precej odsotni, predavateljem pa so tudi javili, da bodo v matičnih državah ostali dodatni teden. Ko je prišlo v predavalnicah do povečanja primerov okužb, je bila sprejeta odločitev, da se študente, ki še niso bili fizično prisotni na predavanjih, zaprosi, da študijski proces spremljajo na daljavo. A izkušnja ene izmed tujih študentk pravi drugače.
Z Univerze na Primorskem, ki opravlja s tamkajšnjimi študentskimi domovi, so nam glede ureditve študentskih domov odgovorili, da trenutno bivanje študentov brez slovenskega državljanstva in tujcev, državljanov držav, ki niso članice Evropske unije, ureja poseben pravilnik (Pravilnik o šolninah in bivanju v javnih študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji). Ta obravnava predvsem tuje študente na izmenjalnih programih, medtem ko tuje redne študente obravnava zgolj kot »druge študente«. Iz pravilnika je mogoče razbrati, da se za štipendiste zagotavlja do 250 mest za bivanje v javnih študentskih domovih, študentom na izmenjevalnih programih pa lahko ponudijo do 15 odstotkov svojih zmogljivosti. »Druge tuje študente« lahko javni študentski domovi namestijo le v primeru dodatnih morebitnih prostih zmogljivosti. Univerza na Primorskem je te pomanjkljivosti predpisov premostila tako, da je sprejela lastne predpise in Pravilnik o razporejanju ležišč za tuje študente. Skladno s pravilnikom imajo med tujimi študenti prednost pri izboru prvič vpisani v programe 1. stopnje. Na Univerzi dodajajo, da je teh vsako leto več, kot je razpoložljivih mest v študentskih domovih, kar pomeni, da tuji študentje višjih letnikov dejansko ne dobijo mesta v študentskem domu.
Neenaka obravnava študentov in študentk druge nacionalne pripadnosti se po besedah pričujočih odraža tudi pri ocenjevanju. Z Univerze na Primorskem na izpostavljeni problem odgovarjajo, da so najbolj mednarodna slovenska univerza, ki pri presojanju upošteva le kakovost dela posameznikov in njihovo integriteto, neodvisno od osebnih okoliščin in prepričanj. Dodajajo, da so v izvajanju internacionalizacije zelo uspešni že od začetka, saj vse od ustanovitve v pedagoški in raziskovalni proces vključujejo strokovnjake iz tujine. A pričevanja ponovno kažejo na razkorak med teorijo in prakso.
V enem izmed pričevanj sta bili dve slovenski študentki na podlagi svojih priimkov (ki so balkanskega izvora) obravnavani kot tuji študentki. Kljub temu da sta z dotičnim profesorjem cel semester komunicirali v slovenščini, ju je po pisnem izpitu poklical na zagovor za tuje študente, saj je mislil, da ne govorita slovensko. Profesorjev ton je bil do ene izmed študentk tekom zagovora nesramen in pokroviteljski, s čimer se je kljub njenemu znanju in opravljenimi študijskimi obveznostmi ujemala tudi nizka zaključna ocena.
Druga študentka z imenom balkanskega izvora je poročala o profesorici, ki se, kljub temu da jo je učila dobri dve leti v razredu z največ osmimi študenti, ni bila pripravljena naučiti pravilnega izgovora njenega imena. Poleg tega je tej isti študentki na enem izmed predavanj zabičala, da mora pri pogovoru z njo uporabljati knjižno slovenščino, med predavanji pa je pogosto izpostavljala študentkin naglas. Diskriminativni odnos s strani profesorice je ključno vplival tudi na zaključno oceno študentke, ki je ob eni sami napaki padla do osmice, čeprav so preostali slovenski študentje kljub večjemu številu napak dobili višje ocene.
Podoben odnos so izkusile študentke profesorja, ki si je že tekom prvega predavanja zelo očitno izbral ljubo in manj ljubo stran razreda, pri čemer so na slednji prevladovali študenti s priimki, ki so se končali na -ić. V naslednjih treh letih je ta razdeljenost ostala enaka, nikoli pa ni bila skladna z dejanskim znanjem in odnosom študentov, pač pa z njihovimi slovenskimi in neslovenskimi priimki.
V iniciativi dodajajo, da je, kot v prejšnjem primeru, to vplivalo tudi na proces ocenjevanja. V tem letniku se je najizrazitejši primer diskriminatornega ocenjevanja zgodil med prvim ustnim izpitom. Tekom omenjenega izpita je vsak študent dobil list papirja in 10 minut časa, da se pripravi na dodeljena vprašanja. V pomoč si je vsak lahko odgovore beležil na list papirja, ki ni bil del ocenjevanja. Ena izmed študentk je ustni izpit opravila brez napake, nakar je profesor na njenem »pomožnem listu« opazil slovnično napako in ji zbil dve oceni. Podobna obravnava je doletela nekatere ostale študentke s priimkom na -ić, kar je za nekatere pomenilo negativno oceno. Po pogovoru s kolegi slovenske pripadnosti in s slovenskimi imeni, so študentke spoznale, da so bili drugi ocenjevani povsem drugače in so v celoti opravili izpit. V pogovoru po izpitu so določeni slovenski študentje sami priznali svoje neznanje, da se nekateri na izpit niso pripravili, da so se iz izpita pozabili odjaviti, in so potemtakem pričakovali negativno oceno, vendar so bili kljub temu ocenjeni pozitivno.
O dogajanju so v iniciativi obvestili Študentski svet FHŠ, Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem in Študentsko organizacijo Slovenije. Odgovor pa so dobili zgolj s strani Študentskega sveta, ki naj bi ta problem izpostavil na naslednji seji. Kljub temu da je bila izjava poslana pred zasedanjem Akademskega Zbora, problema tam niso izpostavili, na odgovor o prejemu izjave pa je bil podpisan le predsednik Valentin Medvešček in ne celotni Študentski svet, kot je po navadi v praksi. Na Študentski svet, ki naj bi bil najvišji predstavniški organ študentov, smo se obrnili tudi sami, a odgovora do zaključka redakcije oddaje nismo prejeli.
Zgovorno je tudi samo dejstvo, da je bila do nedavnega na Univerzi kot vodja Oddelka za odnose z javnostjo zaposlena Alenka Paulin, ki je v javnosti že večkrat izrazila ksenofobna stališča. Med drugim je leta 2020 v odzivu na intervju z raziskovalko z Mirovnega inštituta, Lano Zdravković, v tvitu zapisala, citiramo: »Pritepe se z Balkana, dobi v Sloveniji vse, nakar Slovencem razlaga, da so konstrukt. Ma marš aus!«. Konec citata. Na vprašanje o pojasnilu rektorice oziroma organa, ki je Alenko Paulin imenoval na mesto vodje Oddelka za odnose z javnostjo, so v odgovoru zapisali le, da ta od konca preteklega leta ni več zaposlena na Univerzi na Primorskem.
Z Univerze na Primorskem sporočajo, da se večina študentov na Univerzi počuti dobro, kar dokazujejo vsakoletne ankete. Ob tem uvajajo tudi dodatne storitve za tuje študente. Tako je bil ustanovljen welcome center, ki študentom pomaga pri urejanju dokumentacije, selitvi, orientaciji ob prihodu in spoznavanju novega kraja, petdnevni orientacijski program, brezplačni tečaji slovenskega jezika in študijski programi v angleščini. Ob tem pa se na njenih članicah kaže drugačna slika. V torek, 15. februarja, je na Fakulteti za humanistične študije zasedal Akademski Zbor, na katerem je ob molku Študentskega sveta problematiko izpostavila predstavnica sindikata. Poleg odsotnosti dekanje je bil odsoten tudi vsakršen odziv na situacijo. Ali je fakulteta pri tem ravnala diskriminatorno do tujih študentov ali ne, bo odločal zagovornik načela enakosti, ki je že prejel prijavo suma diskriminacije in sprožil postopek.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj