1891. Sufražetke od vrat do vrat nagovarjajo k podpisu peticije »Ženske bi morale voliti pod istimi pogoji kot moški« in zvijajo več stometrski bombažni svitek podpisanih podpornikov. 22. Januar 1905. Duhovnik Guton z dvajset tisoč podisniki nagovori carja Nikolaja: “Ljubi očka car Nikolaj!” Predlagajo osemurni delavnik in boljše pogoje za življenje. Množico potolčejo carjevi rafali.

2017. Rektor Primorske Univerze nadleguje in ponižuje zaposleno, ne plačuje nadur in na prvostopenjskem sodišču obsojen ne odstopi z mesta rektorja. 169 ljudi podpiše “peticijo za odstop rektorja UP in poziv odgovornosti pristojnih”, ki pogumno artikulira zahtevo po odstopu. Peticija je sicer v tem primeru že tako rekoč pritožba drugega reda, kajti poziv rektorju za odstop je bil že podan s strani Visokošolskega sindikata, gospod Marušič pa ni pokazal volje ali modrosti za umik iz funkcije.

Že na začetku moramo opozoriti na razpon opisanih situacij. V prvih primerih si podpisani šele utirajo pot v javni diskurz in oblastnike nagovarjajo z velikim hierarhičnim zaostankom. V zadnjem primeru so podpisniki in nagovorjeni rektor v strukturno podobnem položaju.

O tem, kaj se godi s slovenskimi rektorji, je bilo nekaj povedanega, pa tudi sicer se ne zdi, da bi mnenja glede Marušiča  variirala na kontinuumu od ljubeče simpatije do negodovanja. Saj smo proti, distinkcija je le v tem, kdo napravi pot od iskalnika do pravapeticija.org in s svojim podpisom okrasi virtualni svet. Ter v tem kdo si, zavoljo rektorjevega absolutizma, izrekanje lahko dovoli.

Kar nas bo zanimalo, je osupljivi line-up v podpisih peticije za odstop. Zvrstijo se, takole počez naštevamo, antropologinja Svetlana Slapšak, profesorica na analitski sociologiji Marjeta Mencin Čeplak, dekanja Filozofske fakultete Branka Kalenić Ramšak, sociologi Milica Antić Gaber, Boris Vezjak, Gorazd Kovačič, Damjan Mandelc itd. Kakšna je v tem funkcija javnih intelektualcev? Je to regresija v podpisništvo ali nek legitimen način za poimenski izraz mnenja?

Tiste, ki smo jih uspeli ujeti, smo povprašali, zakaj se oziroma se ne na ta način izpostaviti.

Prof. Gorazd Kovačič je bil med pobudniki prve peticije Visokošolskega sindikata, obenem pa je med podpisniki novejše peticije za odstop:

IZJAVA

Prof. Zdravko Kobe peticije podpisuje občasno, tokrat ne:

IZJAVA

Prof. Jože Vogrinc je podpisoval nekdaj, danes ne več:

IZJAVA

Ne car, ne cesar, ne Cerar, rektor je naslovnik peticije, ki navaja zahtevo za dostop. Pri tem že izraz zahteve vzbudi občutek razkrinkanega paradoksa. Zahtevajoča peticija. O tem pove še besedo prof. Jože Vogrinc:

IZJAVA

Po drugi strani pa, kot v nadaljevanju obelodani prof. Gorazd Kovačič odnosi na univerzi pogosto delujejo dovolj oligarhično, da so peticije najvarnejši način ne-izpostavljanja.

IZJAVA

Peticija vzpostavi dihotomijo - za ali proti, pri čemer je tudi učinek dvojen. Izgubljeni so odtenki misli, mandat javnih mislecev, torej tistih, ki so na funkcijo nameščeni, da imajo argumenitrana mnenja, pa je odpravljen z enim klikom. Kot spletni nakup je tudi spletno mnenje postalo preprosto za uporabo. Obenem se zgodi tudi to, da množica podpisnikov “za” po svoji strukturi predvideva množico “ne-za”, brezimno skupnost, ki spolno nadlegovanje na Univerzi dopušča.

Po drugi strani pa podpisovanje peticij etablirane intelektualce ponese v svet enakopravnega aktivizma, daje jim možnost mesta “bolje informiranega državljana”, izraz, ki ga je za intelektualca uvedel Burkhardt Muller.

Petično udejstvovanje pač pomeni demokratizacijo razsojanja civilistov, kjer se mnenje dekanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na spletu pogrezne ob anonimnost podpisujočih, prav ob podpise srednješolcev, ki so za ukinitev ponedeljka. V aferi javne univerze torej profesorji oddajajo glas, za katerega ni potrebna informiranost, dovolj je bazična pismenost. Po drugi strani so javni misleci vendarle državljani z enim glasom. Šele argument daje moč, tega pa peticije ne predvidevajo.

Javni intelektualci, varuhi vednosti svoj glas oddajajo kot po stanovski dolžnosti in se ob novih in novih aferah k mnenju na peticiji priglasijo kot Švejk, rekoč: “Pokorno javljam, da sem spet tukaj!”

Zaradi izpitne naglice je bilo izpuščeno marsikatero mnenje. Morebiti to popravimo prihodnji teden.