PORAVNAVA DEFICITA DEFICITARNIH ŠTIPENDIJ?

PORAVNAVA DEFICITA DEFICITARNIH ŠTIPENDIJ?

Oddaja
15. 1. 2016 - 14.00

Parlamentarni Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je pripravil novelo Zakona o štipendiranju, ki bo v državnem zboru obravnavana po skrajšanem postopku. Novela odpravlja odprti rok pri dodeljevanju štipendij za deficitarne poklice in dodaja posebne pogoje za pridobitev teh štipendij, poleg tega pa spreminja določbe o obveznosti zaposlitve prejemnikov štipendije Ad futura.

 

Povod za spremembe zakona o štipendiranju je lanskoletni polom pri razpisu za dodelitve štipendij za deficitarne poklice. Zaradi nezmožnosti enake obravnave oddanih vlog so septembrski razpis razveljavili, le nekaj dni po razveljavitvi so objavili drug razpis, prav tako odprtega roka. V prvi minuti se je na razpis prijavilo preko 3800 vlagateljev, pri katerih bodo uporabili razmejitvena merila, tisti, ki so vlogo oddali minuto kasneje, pa bodo ne glede na ustreznost prijave ostali brez štipendije.

 

Ker je pri sedanji ureditvi štipendiranja očitno nekaj hudo narobe, je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide s presenetljivo hitrostjo pripravil spremembe Zakona o štipendiranju, zavoljo čimprejšnjega sprejetja pa se novela dotika le štirih členov.

 

Prva sprememba je menjava odprtega razpisnega roka z zaprtim, kar v praksi pomeni, da morajo kandidati svoje vloge oddati do določenega roka in ne več po določenem roku, kar se je jeseni izkazalo za največjo napako dosedanje ureditve. Ob tem v noveli opredelijo še posebne pogoje za pridobitev štipendije za deficitarne poklice ter z evropsko zakonodajo usklajujejo roke za zaposlitev prejemnikov štipendije Ad futura, ki so končali svoje štipendirano izobraževanje. Kako vlada določa deficitarne poklice, smo vprašali Damjano Košir, direktorico direktorata za trg dela in zaposleno na ministrstvu za delo:

 

Izjava

 

V nasprotju z Damjano Košir Miha Kordiš trdi, da pri določanju deficitarnih poklicev ni nikakršne strateškosti, temveč gre za interese malih in srednjih podjetij, s katerimi naj bi Slovenija končno dosegla svoj mednarodni podjetniški preboj:

Izjava

 

V noveli za prikaz ureditve štipendiranja v drugih pravnih sistemih predložijo primere Nemčije, Avstrije in Švedske. V Nemčiji dijaki prejemajo štipendije, ki jih ni potrebno vračati. Študentje in osebe, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah praviloma dobijo polovico spodbude v obliki dodatka, ki ga prav tako ni potrebno vračati, drugo polovico spodbude pa lahko dobijo v obliki brezobrestnega posojila države.

 

V Avstriji dijaki prejemajo štipendijo, v katero je lahko vključen dodatek za prevoz in dodatek za bivanje izven domačega kraja. Študentje dobivajo tudi direktne in indirektne spodbude. Med prve spadajo študijski dodatek, dodatek za prevoz ali potovanje in dodatki za varstvo otrok štipendista, med indirektne spodbude pa spadajo družinski dodatek, možnost skupnega zavarovanja po starših ali ugodnejša možnost samostojnega zavarovanja, nezgodno zavarovanje in davčne olajšave za otroke, ki študirajo. V obeh državah pa je med kriteriji za prejemanje štipendij tudi socialna potreba vlagatelja po štipendiji. Poslušajmo, kako je to urejeno pri nas.

Izjava

 

Dosedaj so se morali prejemniki štipendije Ad futura po prenehanju študija, za katerega so prejemali štipendijo, v treh mesecih zaposliti s polnim delovnim časom in oddelati s pogodbo določeno delovno dobo. Novela spreminja trimesečni rok in ga nadomesti s pet do deset letno dobo, v kateri morajo študentje dokončati svoje delovne obveznosti, kar se v današnjih časih sliši smešno in nadrealistično, namreč zahtevati od študentov, da si najdejo redno službo s precej strogo časovno zamejitvijo, vendar se to zdi predlagateljem novele uresničljivo. Damjana Košir.

Izjava

Prav tako se skozi dikcijo novele in zakona odraža pogled odločevalcev na deficitarne poklice kot manjvredne. Čeprav ministrstvo stalno poudarja, da so tovrstni poklici ključni za gospodarski preboj malih in srednjih podjetij, so uspeli pisci novele potencialne prejemnike štipendij, ki se šolajo za skupno kar 29 različnih poklicev, označiti kot, citiramo, ‘dokaj homogeno skupino’. Tovrstna vzvišenost univerzitetnih diplomantov je morda le eden izmed razlogov, zakaj se za deficitarne poklice odloča vse manj ljudi.

 

Poleg problematike s štipendiranjem deficitarnih poklicev pa je Kordiš izpostavil še nepravičnost dodeljevanja štipendij za nadarjene.

 

Izjava
 

Pohvaliti je treba odziv ministrstva, ki se je dokaj hitro lotilo reševanja problematike dodeljevanja štipendij za  deficitarne poklice, vendar je hkrati nujno opozoriti na pomankljivosti, tako rešitev, ki jih prinaša novela, kot tudi nespremenjenih delov zakona, ki se dotikajo državnih, Zoisovih in drugih štipendij. V predloženi noveli vlagatelji močno poudarjajo koncept pravičnosti pri dodeljevanju deficitarnih štipendij, a prav ta koncept je še izraziteje odsoten pri štipendijah za nadarjene, kjer je nadarjenost postala drugo ime za socialno priviligiranost.
 

Deficitarno štipendijo čaka vajenka Ana.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

A pri Ad Futuri govoriš o štipendiji za študij v tujini? Že predlani je bil razpis tak, da je zahteval zaposlitev v Sloveniji v desetih letih, če si štipendijo prejemala 3 leta, in ne takoj po zaključku izobraževanja.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness