V nedeljo smo debatirali: mehanizacija dela, da ali ne?

(uvodna izjava se nahaja v posnetku)

Debata o povečani mehanizaciji dela se je odvijala v finalu mednarodnega študentskega debatnega turnirja v Ljubljani. Vlada, ki je zavzemala stališče, da mehanizacijo dela obžaluje, je poudarjala vpliv mehanizacije na povečanje brezposelnosti, ki jo lastniki kapitala povzročajo z brezkompromisnim zasledovanjem profitov, krepitvijo buržuazije, globalno neenakostjo in degradacijo tradicionalnih znanj. Opozicija jim je odgovorila s povečano produktivnostjo, ki naj bi vodila v varnejše, višje kvalificirane oblike dela in ne v povečanje brezposelnosti, pravicami potrošnikov, večanjem outputa ter investicijami v izobraževanje in zdravstvo.

V debati kot intelektualnem športu oziroma disciplini nastopajo štiri ekipe z dvema študentoma. Od teh dve ekipi dano trditev zagovarjata, dve ji nasprotujeta, razvrstitev ekip pa določijo sodniki. Pri izbiri trditev si slednji prizadevajo tudi za to, da so te uravnotežene, kar pomeni, da sta vlada in opozicija glede možnih argumentov in strategij v karseda enakovrednem položaju ter da so aktualne in torej zadevajo problematike, ki teoretično omogočajo takojšnjo razrešitev in implementacijo. Debaterji se morajo torej v petnajstih minutah pripraviti na sedemminutni nastop, ki najpogosteje zajema socioekonomske problematike, problematike s področja znanosti, razvoja in filozofije. Premisliti morajo svoje argumente in možne argumente nasprotnikov, pripraviti strategijo in odgovore na vprašanja, ki jih lahko tekom svojega nastopa sprejmejo ali zavrnejo.

Najboljši način, da se nekdo nauči in izuri v debati, je zato debatiranje: udeleževanje na turnirjih in tekmovanjih kot tekmovalec in kot poslušalec. V smislu priprave na te dogodke pa debaterji težijo k širokemu splošnemu znanju ter nenehnemu premišljanju, raziskovanju in prevpraševanju aktualnih problematik. Z dekonstrukcijo lastnih stališč iščejo skupne točke in razumevanje nasprotnih stališčih. Izkušnjo in svoje motive za debato je z nami na kratko delil bivši evropski prvak, Peer Klüssendorf:

(izjava se nahaja v posnetku)

O povezanosti debate z angažiranim zasledovanjem kritične misli smo se pogovarjali z glavnim sodnikom na debatnem turnirju v Ljubljani, Viktorjem Prljo:

(izjava se nahaja v posnetku)

Debato tako lahko razumemo kot orodje za kritično mišljenje, vendar je potrebno poudariti tudi, da sama na sebi nima realnih političnih posledic. Poleg tega debaterji na koncu debate ne dosežejo sklepa: zmagovalca določijo sodniki na podlagi kriterijev, kot so logičen razvoj argumentov, resnicoljubnost argumentov, relevantnost dokazovanja oziroma nasprotovanja trditvi in učinkovitost uporabljene strategije. Pri tem zagovarjajo pozicijo nevtralnosti, ki naj bi bila nujen predpogoj za argumentirano iskanje rešitev kompleksnih problematik. Ker pa dokončnih odgovorov na vprašanja, ki so konflikti v realnosti, ne podajajo, debata paradoksalno deluje kot depolitizirana igra s političnimi stališči. Dokler ostaja zgolj igra vlog za štirimi stenami, deklarativna nevtralnost debatnega poligona navzven učinkuje predvsem pasivno. Kdo naj torej prevzame aktivno politično funkcijo v postmoderni dobi demokracije, ki učinkovito izključuje politično? Odgovarja predsednik Debatnega društva Univerze v Ljubljani, Jernej Fink:

(izjava se nahaja v posnetku)

Na debatnem turnirju v Ljubljani sta se v finalu pomerili ekipi Univerze v Glasgowu in Univerze v Oxfordu, zmagal je glasgowski dvojec, ki je trditev zagovarjal. Najboljše ekipe debaterjev navadno prihajajo iz okolja, kjer obstaja tradicija v tovrstni intelektualni dejavnosti ter tako pridobljeni potrebni infrastrukturi in socialnih povezavah. Poleg javnega nastopanja igra vlogo tudi razvitost besedišča, kar je tesno povezano s posameznikovim maternim jezikom. Tekmovanja potekajo v angleščini, v dveh ločenih kategorijah. Glavnega sodnika, Viktorja Prljo, smo povprašali, ali obstaja trend, da visoka mesta zasedajo udeleženci prestižnih univerz:

(izjava se nahaja v posnetku)

Že v samem začetku torej obstaja nekakšna neenakost med skupinami iz različnih držav in okolij. Kar niti ni presenetljivo ob tem, da še vedno prevladuje kriterij za izbiro sodelujoče skupine, kdor prej pride, prej melje. Odzivnost in motivacija ekip sta pogojeni tudi z možnostjo razvoja in implikacije veščin. Podrejen položaj univerz se ustvarja z njihovo odvisnostjo od prevladujoče politične in ekonomske situacije v državi.

Vendar ne gre preveč posploševati, saj so med debatnimi klubi tudi svetle izjeme. Eden takih je bližnjevzhodni debatni klub ali Middle East Debate Academy, ki ima sedež v Kurdistanu, kjer so pred leti gostili svetovno debatno prvenstvo. Organizatorji so zapisali, da so želeli z dogodkom odpreti in utrditi sodelovanja z ostalimi društvi. Sodelujočim in domači javnosti, ki je pogosto priča nasilnemu reševanju konfliktov, pa predstaviti alternativno obliko delovanja. Tudi na tekmovanju v Ljubljani je bilo prisotnih veliko mednarodnih ekip, med katerimi so bile tudi take, ki so želele s svojo sestavo ali izbiro imena pokazati, da je mogoče preseči etične in politične opredelitve, ali se vsaj boriti za to. Več nam je povedal Teo Radetić:

(izjava se nahaja v posnetku)

Diskriminatorno obravnavanje se lahko pokaže tudi na očitnejši način, na primer, ko države ne priznajo legitimnosti drugi državi. Prihodnje leto se bo odvijalo svetovno debatno prvenstvo v Maleziji, ki ne priznava Izraela, kar posledično pomeni, da imajo izraelski državljani otežkočen prehod meje in vstop v Malezijo. Izraelska debatna ekipa, ki velja za zelo kvalitetno in uspešno, se tako ne bo mogla udeležiti prvenstva, saj bi bil edini način, da potuje z istim letalom, se takoj po končanem tekmovanju vrne v matično državo ter med obiskom zakrije kakršne koli pripadne simbole. Sam dogodek bo tako izgubil na svoji vrednosti v raznolikosti in odprtosti, s katero se ponaša.

Lepo zveneče besede o liberalnosti, enakosti in nevtralnosti ostanejo samo še ideološke navlake, ki izničujejo pomen in možnosti, ki jih lahko ponudi debata. Po spretnem opažanju debaterjev naj bi ta sprožila transformativni trenutek, ključen pri premagovanju stereotipov. Primer udeležbe izraelske ekipe pa opominja na izolacijo kritične misli v tematsko in ideološko določeni debati. Izmenjava argumentov vsekakor preusmeri pozornost na drugega, oživi empatično doživljanje in nenazadnje spodbuja tudi strpnost do nedoločenosti. To so orodja, ki naj bi jih razvijal akademski prostor in jih preko pozicij moči širil na druge institucionalne ravni, vendar vse kaže, da na žalost ostajajo le na ravni odprtega posameznika.

Argumente za in proti sta iskali Urška in Erika, Erika in Urška.