Po večmesečnem zavlačevanju je 25. junija v veljavo stopil Splošni akt o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kar je omogočilo, da je bil včeraj, 30. junija objavljen razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce, krajše MR-je. Akt so z zamudo sprejeli z vključenim problematičnim določilom, ki omogoča financiranje tudi tistih inštitutov, ki jih je tik pred koncem mandata ustanovila prejšnja vlada. Citiramo: »ARRS lahko v letu pred evalvacijo raziskovalnih programov na svoji spletni strani objavi javni razpis za vstop v sistem stabilnega financiranja javnih zavodov, ki še niso v sistemu stabilnega financiranja.«

Vrnimo se k razpisu. Letošnji razpis za mlade raziskovalke je specifičen v več pogledih. Do zdaj je Javna agencija za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS, objavila enoten razpis za vse zavode, letos pa svoje razpise vodi vsak zavod posebej, ki tudi sam odloča, kako bo razporedil sredstva ali, kot je zapisano v aktu: »Prejemnik stabilnega financiranja avtonomno razporeja sredstva, dodeljena za institucionalni steber financiranja in programski steber financiranja.« Pod programski steber financiranja spadajo tako sredstva za raziskovalne programe kot sredstva za usposabljanje mladih raziskovalcev. 

Do sedaj je študentka informacije o razpisanih mestih dobila na enem mestu, medtem ko mora po novem ločeno brskati po spletnih straneh na primer Univerze v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem, Inšitutu Jožef Stefan, ZRC SAZU itd. Informacije, koliko je letos vseh razpisanih mest za mlade raziskovalce in koliko mentorskih mest je namenjenih za posamezno znanstveno vedo, ni. Tudi v tem primeru je treba seštevati mesta s posameznih zavodov. 

Univerza v Ljubljani je, na primer, tako kot vsa leta do sedaj, razpisala 100 mest za mlade raziskovalce in raziskovalke, Univerza v Mariboru 19 in Univerza na Primorskem 5, kar je prav tako primerljivo s prejšnjimi leti. Vseeno velja omeniti, da ima Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, največja fakulteta v Sloveniji tako po številu študentk kot študijskih programov, razpisanih zgolj sedem mest, saj je humanistiki in družboslovju že tradicionalno namenjeno precej nižje število razpisanih mentorskih mest od naravoslovja in tehnike. Univerza na Primorskem je letos vseh 5 mest namenila naravoslovju, Univerza v Mariboru pa družboslovju zgolj dve od skupno devetnajstih. Inštitut Jožef Stefan ima letos razpisanih 57 mest, medtem ko jih je bilo lani 40, zato je sredstva verjetno raporedil drugače in jih več namenil MR-jem. Pojasnila do zaključka redakcije nismo prejele. 

Ostali javni znanstvenoraziskovalni zavodi so letos pri določitvi števila mest in razdelitvi glede na vede sledili dosedanjim praksam ARRS ter svoje metodologije še niso sprejeli. Zavodi bodo verjetno s prihodnjim letom vsaj nekatere postopke in pogoje za razpis najprej mentorskih mest, posledično pa tudi mest za mlade raziskovalce, vsaj nekoliko spremenili. Aljaž Gaber, predsednik Sindikata Univerze v Ljubljani, pojasni situacijo.

Izjava

Gaber izpostavi, da bodo zavodi z naslednjim letom imeli popolno avtonomijo pri dodeljevanju mentorskih mest in izboru kandidatk, zato pričakuje in upa na določene spremembe. 

Izjava

O problematičnosti programskih skupin, ki izberejo mentorja ali mentorico, ta pa nato mlado raziskovalko, sta pred dvema letoma opozorila Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS, in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ. Takrat so v izjavi za javnost zapisali: »S prirejanjem kriterijev domnevne znanstvene uspešnosti so nekatere programske skupine z dobrimi zvezami v strukturah ARRS izjemno povečale obseg pridobljenih raziskovalnih ur. Še več, z umeščanjem ‘pravih ljudi’ v ustrezna telesa agencije so posvečeni izbranci izjemno povečali svojo uspešnost na vsakokratnih projektnih razpisih.« 

Sistem izbire mentorja oziroma mladega raziskovalca je pred leti že potekal drugače. Mesto za mlado raziskovalko ni bilo podrejeno hierarhiji programskih skupin, temveč se je vsak kandidat ali kandidatka, najsibo raziskovalec ali študent, lahko prijavil sam oziroma v paru. Več Gabe. 

Izjava

Letos razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce torej ostaja primerljiv z zadnjimi leti. Z naslednjim letom pa se bodo na ravni zavodov verjetno sprožile različne razprave, komu in po kakšnih merilih dodeliti mentorsko mesto, kako spremeniti ali dodelati postopek izbire kandidatke ali kandidata, koliko mest nameniti humanistiki in koliko tehniki. Gaber je izpostavil, da zaradi heterogenosti področij, ki jih pokriva Univerza v Ljubljani, pričakuje, da se zadeve lahko zataknejo predvsem pri razdelitvi mest po vedah. Prav tako bo na državni ravni otežen pregled nad mesti za mlade raziskovalke, saj bodo evidence vodili posamezni zavodi. Če so bile do sedaj vse informacije zbrane na enem mestu, na ARRS-ju, bo v prihodnosti drugače, čeprav bo slednji med drugim še vedno nadzoroval porabo sredstev. Razpršenost področja bo vsekakor prinesla spremembe. Kakšne, bomo videli v naslednjih letih.

Fotografija: Krzysztof Pacholak