Siromašenje javnega šolstva se v naši državi dogaja že kar nekaj časa, stanje pa še dodatno problematizira leto dni  stara odločitev Ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih šol. Spomnimo, januarja 2015 je Ustavno sodišče na pobudo zasebne katoliške Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Zavoda svetega Stanislava razsodilo, da  Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje ter izobraževanja, krajše ZOFVI, deluje protiustavno v členu, ki določa, da so državne šole financirane 100%, zasebne pa 85%. Sodišče je nadalje državni zbor Republike Slovenije pozvalo, naj v letu dni to protiustavnost odpravi, se pravi naj omogoči tudi popolno financiranje zasebnih šol.

Med številnimi nasprotniki spremembe zakona o financiranju so bili in ostajajo tudi na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, kjer so s sodelovanjem Centra za študij edukacijskih politik, ki deluje v okviru ljubljanske pedagoške fakultete, izdali nov zbornik. Publikacija je naslovljena Komu je napoti kakovostno javno šolstvo, njena tematika pa je bila širšemu občestvu predstavljena to sredo. Zbornik sta uredila dr. Marjan Šimenc in dr. Veronika Tašner, oba s Pedagoške fakultete. Med avtorje se prištevajo tudi Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta, predavatelj na Pedagoški fakulteti Slavko Gaber in Dino Bauk, član Strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora. Komu je napoti kakovostno javno šolstvo predstavlja razmislek o sami argumentaciji Ustavnega sodišča, procesu vzpostavitve zasebnega šolstva, odnosu med javnim in zasebnim in mogočih posledicah spremembe Zakona o financiranju šolstva.

Zdenko Kodelja je na sredini tiskovni konferenci komentiral, da odločitev ustavnega sodišča ni malenkostna zadeva. Čeprav gre zgolj za dodatnih 15% financiranja in relativno malo sredstev, odločitev sodišča vpliva na razumevanje koncepta šolstva v Sloveniji. Kakšno bo stanje, če se sprememba uveljavi, je težko napovedati, vendar če upoštevamo zglede iz tujine, se bo zasebno začelo razamahovati na račun kakovosti javnega.

Marjan Šimenc je opisal, kako ZOFVI deluje trenutno, se pravi še pred spremembo:

Izjava

Šimenc predstavi tudi kritiko same argumentacije Ustavnega sodišča:

Izjava

Pravnik Dino Bauk kot možne posledice na odločitev iz leta 2015 vidi pretakanje financ iz javnega v zasebno, v dvojno financiranje privatnih šol ter slabšanje kakovosti javnega šolstva. Vse to je seveda v nasprotju z ustavnim določilom, da je Slovenija socialna država. Vsebinske argumente Ustavnega sodišča je Bauk označil za argumente politične narave, prežete z naborom neoliberalnih idej:

Izjava

V Sloveniji trenutno delujejo tri zasebne osnovnošolske instiucije: katološka Osnovna šola Alojzija Šuštarja, osnovna šola Montessori inštituta in Walfdorska šola Ljubljana. Slednja je do polnega financiranja upravičena že od svojega nastanka leta 1992, ko zakonska uveljavitev o razlikovanju med višino sredstev za financiranje zasebnih in javnih šol še ni bila uveljavljena. Šolnina na šoli Alojzija Šuštarja znaša mesečeno približno 40 eurov, za šolo Montessori in walfdorsko pedagogiko pa starši odštejejo mesečno od 120 do 130 evrov. Na primeru Walfdorske šole je razvidno, da zasebni nadstandard ob polnih sredstvih iz državnega proračuna zahteva še dodatno šolnino. Medtem ko javno šolstvo navkljub svojim mnogoterim pomanjkljivostim zagotavlja dostopnost in minimalne standarde izobraževanja prav vsem, so zasebne šole namenjene tistim, ki ustrezajo bodisi verskim bodisi pedagoškim prepričanjem nosilca izobraževalne dejavnosti. In nenazadnje tistim, ki si tudi na račun ekonomsko prikrajšanih lahko privoščijo. Prisluhnimo še Veroniki Tašner:

Izjava

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport spremembo zakona zaenkrat še pripravljajo, člen, ki izenačuje financiranje javnega in zasebnega šolstva pa naj bi obveljal do konca maja. Če bodo spremembe ZOFVI-ja s strani vlade in državnega zbora sprejete, gre pričakovati slabo prognozo. Za zgled lahko vzamemo kar domače visoko šolstvo, ki je, odkar mu konkurirajo zasebni subjekti, v pretežno klavrnem stanju.

Iz slovenskega pravnega diskurza je v slovenski publicistični diskurz tolmačila Staša.