Učenci se vračajo v šolo! Kaj pa učitelji?
Začenja se novo šolsko leto, v katerem se nadaljuje že dolgotrajno kadrovsko pomanjkanje na področju vzgoje in izobraževanja.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je maja objavilo Analizo pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ta je pokazala, da morajo šole, ki so sodelovale v raziskavi, pogosto ponavljati razpise za svoja delovna mesta. To velja predvsem za učitelje matematike, fizike, razrednega pouka in slovenščine. Ker se kljub temu na razpis ne prijavijo ustrezno usposobljeni kadri, se iz kadrovske stiske rešujejo z zaposlovanjem pedagoških delavcev, ki nimajo ustrezne smeri ali stopnje izobrazbe. Ti največ ur opravijo na področju naravoslovnih predmetov, matematike, angleščine in slovenščine. Od osnovnih šol, udeleženih v raziskavi, jih ima skoraj 80 odstotkov zaposlenega vsaj enega učitelja brez ustrezne izobrazbe. Pomanjkanje ustreznega kadra pomeni tudi večjo obremenitev za obstoječe zaposlene. V osnovnih šolah, ki so sodelovale v raziskavi, ima povečano tedensko obveznost več kot 80 odstotkov vseh njihovih učiteljev.
Trenutno je na Zavodu za zaposlovanje med prostimi delovnimi mesti za področje »izobraževanje in šport« navedenih skoraj 400 služb. Mnoge nudijo zaposlitev za nedoločen čas, nekatere pa za določen čas, kar pomeni manjšo varnost zaposlitve. Pri delodajalcih, kjer je razlog za omejitev zaposlitve na določen čas podrobneje opredeljen, je to najpogosteje nadomeščanje drugega delavca zaradi daljše bolniške odsotnosti. To je tudi eden iz ozkega nabora zakonsko dovoljenih razlogov, ki šolam omogoča, da razpišejo delovno mesto le za določen čas. Pri nekaterih razpisih pa razlog ni bil pojasnjen, zato smo tri osnovne šole, ki so jih objavile v takšni obliki, vprašali, zakaj so objavljene zaposlitve možne le za določen čas. Poleg tega nas je zanimalo še, ali se s kadrovsko stisko soočajo tudi na njihovih šolah.
Osnovna šola Božidarja Jakca je imela objavljen oglas za določen čas za delovno mesto »Učitelj v razširjenem programu«. Razširjeni program, krajše RAP je novejši koncept v šolstvu, ki vključuje podaljšano bivanje, pevski zbor, dopolnilni pouk, kolesarski izpit ter neobvezne izbirne vsebine, kot so na primer tuji jeziki in interesne dejavnosti.
Pisno so nam odgovorili, da so delovno mesto razpisali za določen čas, ker imajo zgolj v letošnjem šolskem letu povečan obseg dela na tem področju. Na dejavnosti v razširjenem programu se je namreč prijavilo več učencev, kot so sprva pričakovali. Pravijo, da je kadrovska stiska prisotna tudi na njihovi šoli. Težave imajo pri iskanju učiteljev, kuharjev, čistilcev, tajnikov v vzgoji in izobraževanju, računovodij in hišnikov ter spremljevalcev za učence s posebnimi potrebami.
Ravnateljica Osnovne šole Kolezija, Nina Triller, nam je povedala, da je delovno mesto za učitelja predmetnega pouka slovenščine in razširjenega programa razpisano za določen čas zaradi bolniške odsotnosti zaposlene učiteljice. Vprašali smo jo tudi, kakšno je stanje s pokrivanjem kadrov na njihovi osnovni šoli.
Zanimalo nas je še, ali zaradi dodatne obremenitve učiteljev opažajo več bolniških odsotnosti, a bolj podrobnih podatkov o tem nimajo. Sogovornica pa je omenila vpliv staranja kadra na bolniške odsotnosti. Podrobneje je pojasnila tudi, kaj bi po njenem mnenju ravnateljem pomagalo pri reševanju kadrovske stiske.
Iz osnovne šole Brezovica pri Ljubljani nam je ravnateljica Meta Trček pisno sporočila, da imajo delovno mesto učitelja razpisano za določen čas zaradi nadomeščanja bolniške odsotnosti zaposlenega. S kadrovsko stisko se soočajo tudi na njihovi osnovni šoli. Zadnji dan avgusta so sicer imeli zapolnjena vsa razpoložljiva delovna mesta za to šolsko leto, a med letom zelo težko najdejo nadomestne učitelje v primeru daljših odsotnosti zaposlenih.
Kako pa se na krizo odzivajo odločevalci?
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je kot ukrep v smeri reševanja kadrovske stiske v letošnjem študijskem letu razpisalo štipendije za študente pedagoških študijskih programov. To je pozitiven pristop, saj študij na pedagoških področjih pogosto zaradi obvezne prakse ne omogoča študentskega dela in se iz tega vidika morda študent iz slabše družbenoekonomske situacije kljub interesu zanj ne bi odločil.
Tako na letošnjem kot na lanskem razpisu, pa vanj niso vključili diplomantov in magistrov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in v Mariboru ter Fakultete za humanistične vede na Primorskem. Odsotnost štipendij za te institucije preseneča zato, ker tudi na njih usposabljajo kader, ki se kasneje zaposluje v šolstvu.
Na dodiplomskem študiju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se na primer izvajata študija pedagogike in andragogike ter psihologije, ki prav tako usposabljata kader za delo v šolstvu. Na magistrskih programih pedagoških usmeritev, ki se izvajajo na področju jezikov, družboslovja in humanistike, pa se usposabljajo bodoči učitelji mnogih predmetov, ki so del kurikuluma v osnovnih in srednjih šolah. Podobni pedagoški programi za pripravo študentov na delo v šolstvu se izvajajo tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Pristojne za razpis na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo vprašali o tem, zakaj štipendije niso bile razpisane tudi za prej omenjene študente. Pisno so nam odgovorili, da so razpis objavili v okviru podpore deficitarnim poklicem z namenom spodbujanja mladih k študiju na pedagoških študijskih programih in zaposlovanju v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja po končanem študiju. Štipendije so zato razpisane za področja, na katerih so najbolj zaznali potrebo po dodatnih učiteljih. To so naravoslovje, tehnika, računalništvo in pomoč učencem s posebnimi potrebami. To sicer ne pojasni, zakaj na primer študenti pedagogike in andragogike v ta razpis niso vključeni, saj imajo tudi oni v predmetniku študija vsebine, ki jih pripravljajo za delo z učenci s posebnimi potrebami.
Odločitev ministrstva je komentirala še profesorica Danijela Makovec Radovan z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Komentirala je še, kaj so po njeni oceni vzroki, ki so pripeljali do kadrovske krize v izobraževanju.
Šole poskušajo pomanjkanje učiteljev nadomestiti tudi s študentskimi delavci. Na e-Študentskem servisu je trenutno objavljenih več kot 100 oglasov za različne oblike poučevanja. Med njimi so razpisana študentska dela za pomoč učencem s posebnimi potrebami na področju angleščine in matematike, poučevanje predmetov, kot so psihologija, slovenščina in fizika ter delo učitelja v razširjenem programu.
Študent, ki je v času svojega študija učil na osnovni šoli, kjer je nadomeščal učiteljico, ki je bila na bolniški odsotnosti, nam je opisal svojo izkušnjo.
V šolah se problem pomanjkanja učiteljev trudijo reševati na različne načine. Mnoge trenutno situacijo z veliko truda obvladujejo, a jih skrbi potencialno poslabšanje. Na državnem nivoju lahko opazimo določene pozitivne iniciative, ki omogočajo boljšo dostopnost pedagoškega študija. Še vedno pa so vidne ponavljajoče pomanjkljivosti, kot je izpuščanje študentov sicer ustreznih študijskih smeri.
Kadre za zaposlitev v šolstvu je iskala Meta.
Dodaj komentar
Komentiraj