ULetel nov statut
V torek, 10. 1. 2017, je potekala izredna seja Senata Univerze v Ljubljani. Na omenjeni seji so razpravljali in glasovali o novem statutu naše največje univerze. Sama razprava se vleče že okoli dve leti. Ker se rektorju Ivanu Svetliku počasi izteka mandat, je tako poskušal izpeljati spremembe v čim krajšem času. Po njegovih besedah se z novim statutom oblast prenaša nazaj na ljudstvo, ki deluje na univerzi.
Katere so torej te visokoleteče spremembe, ki dajejo večjo avtonomijo in svobodo delujočim na univerzi? Sam nov statut uvaja tri poglavitne spremembe. V nadaljevanju bomo ob pogovoru s predsednikom Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani Gorazdom Kovačičem preizprašali spremembe, ki jih uvaja nov statut.
Kovačič nam pojasni, kako je potekala debata še pred sprejetjem statuta:
Še pred samim sprejetjem statuta Univerze v Ljubljani pa je v sprejetje prišla novela zakona o visokem šolstvu ali krajše ZVIS. Novela predpisuje nove načine določenih upravljalskih tehnik za posamezne fakultete. Kot smo že poročali, se z novo novelo ZVIS na posamezne univerze prenaša akreditacijska vloga pri odobravanju študijskih programov, nov način izvolitve rektorja ter dekana in tako dalje.
Kako se je vse to poznalo pri sprejemanju novega statuta, nam pove Kovačič:
Natančnejši razmislek se je zgodil in prišlo je do sprejetja novega statuta. Nove spremembe upravljanja v razmerju države in univerze gredo tako v smeri vzpostavljanja bolj neposredne mreže fakultet v medsebojnem konkurenčnem razmerju. Takšna vzpostavitev prinaša določeno demokratizacijo, če bodo pri tem omogočeni določeni vzvodi za spremembe in uveljavitev novih študijskih programov, možnost notranje znanstvene evalvacije ter sistematizirane volitve dekanov in rektorjev.
Tako se zaposlovanje novih kadrov in ohranjanje starih delovnih mest zapleta, še posebej, ker je v veljavi še vedno zakon za uravnoteženje javnih financ. Glede novih sprememb, ki se tičejo pridobitve ponovnega naziva na univerzi, Kovačič pove:
Takšno manevriranje z zaposlovanjem delavcev na univerzi ima tudi določene negotove učinke. Prav tako pa vpliva na vse tiste, ki bodo še stopili v univerzitetno polje. A v povezavi s tem nam Kovačič pojasni, da bodo nekatere spremembe, ki jih prinaša statut, morda imele tudi pozitiven vpliv:
Še en sklop sprememb, ki se jih dotika statut, pa so volitve na položaje rektorjev in dekanov. Po novem imajo volilno pravico pri volitvah dekana tudi strokovni in tehnični delavci. Z razširitvijo volilne pravice na vse univerzitetne poklicne skupine se tako omejujejo možnosti kupčevanja z glasovi v senatu. Naslednji dekan bo tako moral upoštevati malo večjo paleto interesov pri svojih odločevalskih potezah in nenazadnje pri upravičevanju svoje izvolitve.
Kako se ta novi sistem volitev, zapisan v statutu, navezuje na novelo ZVIS, pove Gorazd Kovačič:
Poleg volitev in razširjene volilne pravice pa se bodo na nekaterih fakultetah na novo oblikovali upravni odbori. Več o tem Kovačič:
Upravni odbori bodo tako omogočili glas različnih interesov. A kako bodo pri vsem tem vključeni študenti? Določene fakultete si bodo najverjetneje za ohranjanje svoje akademsko viteške moči prizadevale za omejitev sodelovanja študentov na odločevalskih pozicijah. Tam kjer bodo študenti zavzeli določeno pozicijo, pa se bo ta verjetno dotikala samo določenih programskih in študijskih problemov, ne pa tudi ostalih stvari, ki se tičejo ustroja univerzitetnega polja.
Skupaj z novim statutom je uletel vajenec Amadej Kraljevič.
Dodaj komentar
Komentiraj