Varnost je šola
V zadnjih letih o incidentih medvrstniškega nasilja beremo in poslušamo kar naprej. Raziskovalci medvrstniškega nasilja si niso enotni o tem, ali je medijska nasičenost s to temo posledica porasta nasilja ali le povečane družbene občutljivosti zanj. Pojavnosti medvrstniškega nasilja je zaradi različnih okoliščin in metodoloških pristopov namreč zelo težko primerjati v času. Zadnje tedne je v slovenskih medijih odmeval dogodek na Osnovni šoli Velika Dolina v brežiški občini, ko je romski učenec poškodoval svojega sošolca. V šolo, ki jo sicer obiskuje 130 otrok, so dan po incidentu prišli le štirje. V šoli so zagotovili varnostno službo, v njeni okolici pa več policijskih patrulj.
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v odzivu kmalu po incidentu zapisali, da se moramo pri obravnavi medvrstniškega nasilja izogibati izpostavljanju etnične pripadnosti vključenih v nasilni dogodek. V lokalnih medijih, kot je Posavski obzornik, tovrstnih posegov v avtonomijo poročanja niso dopustili. V nadaljnjih prispevkih o dogodku so pisali senzacionalistične naslove, kot je »Krajani: Stvari bomo vzeli v svoje roke«, navajali inicialke učenca in nizali vse druge z dogodkom nepovezane primere težav, ki jih imajo občani z Romi. Za komentar o tem, zakaj je lahko takšno poročanje dolgoročno škodljivo, smo prosile Katjo Košir, psihologinjo, ki raziskuje medvrstniško nasilje.
Košir dodaja, da se z neustreznim poročanjem krepi polarizacija, hkrati pa je oškodovana romska skupnost in so ogroženi vsakršni poskusi vzpostavljanja vključujoče družbe. Tragičen dogodek na Osnovni šoli Velika Dolina pa je bil bolj kot karkoli drugega predvsem povod za novo razpravo o tem, kakšne težave ima večinska skupnost z Romi. V kontekstu incidenta so krajani na funkcijah v občinskem in krajevnih svetih ter aktivi staršev izrazili nezaupanje v preteklo delovanje institucij – vse od ministrstev do policije in centrov za socialno delo. Na seji brežiškega občinskega sveta, ki je potekala na dan incidenta, je župan Ivan Molan besedo predal kar »generalu Slovenske varde« Ivanu Bolfeku, ki je nastopil proti institucijam in v zagovor samoorganiziranja krajanov.
Občina Brežice je ena izmed 25 občin z evidentiranim romskim naseljem, in sicer naseljem Krušče v bližini Gazic. Po Zakonu o financiranju občin ji od leta 2021, torej iz časa mandata prejšnje vlade, zato pripadajo dodatna sredstva iz državnega proračuna. Ta so namenjena sofinanciranju obveznosti, ki jih ima občina v zvezi s stalno naseljeno romsko skupnostjo. Leta 2022 je občina v ta namen porabila le slabih 40 tisoč od prejetih 292 tisoč evrov, preostanek pa je ostal v integralnem proračunu in ga je lahko porabila poljubno. Sredstva za leto 2023 so za brežiško občino znašala 474 tisoč evrov, a podatek o njihovi porabi še ni javno dostopen. Obrnile smo se na Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, ki mu občine poročajo o namenu porabe teh sredstev, a odgovora do etriranja oddaje nismo prejele. Kljub temu je mogoče sklepati, da je bil delež namensko porabljenih sredstev podobno nizek kot leto pred tem, kar po poročilih Urada velja tudi za večino drugih občin z romskimi naselji. Letos in vsako leto za tem bo brežiška občina dodatno prejela 632 tisoč evrov. Gre za nenamenska sredstva, ki jih občine od države prejemajo kot dodatek, ker imajo zaradi obstoja romskih naselij višje stroške. Takšna zakonodaja pa ne vsebuje nobenih varovalk, da bi občine državne transferje res vložile v izboljševanje položaja romske skupnosti.
V zadnjem desetletju je nastalo veliko strateških dokumentov z ukrepi za večjo vključenost prebivalcev romskih naselij v širši družbeni prostor, rezultati pa se beležijo v poročilih vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Delež romskih otrok, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, je še vedno nizek, še posebej nizek pa je ravno v Jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V občini Brežice je sicer pet osnovnih šol, ki jih obiskuje tudi nekaj romskih otrok. Največ romskih otrok je na Osnovni šoli Cerklje ob Krki, edini šoli v občini z zaposleno romsko pomočnico. Veliko romskih otrok šolo preneha obiskovati v sedmem razredu, saj z upoštevanjem dveh ponavljanj razreda takrat zaključijo devetletno osnovnošolsko obveznost. Razloge za slabo vključenost romskih otrok v izobraževanje predstavi Janez Pirc z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Pirc predstavi še nekaj drugih vzrokov za nizko vključenost romskih otrok v šole, med drugim izredno marginaliziran položaj Romov, v zvezi s katerimi ima večinska skupnost veliko stereotipov in predsodkov.
Po raziskavi, izvedeni v okviru priprave Strategije reševanja romske tematike v občini Brežice med letoma 2022 in 2030, Romi večinoma prejemajo socialno pomoč, otroške dodatke in dodatek za starševsko varstvo. Uradnih statistik o prejemnikih med Romi sicer ni, saj na centru za socialno delo o tem ne vodijo posebne evidence. Lani je 11 županov in županj Jugovzhodne Slovenije in Posavja s 5000 podpisi vložilo predloge zakonodajnih sprememb, s katerimi so med drugim želeli represivno poseči v socialne transferje, ki jih prejemajo Romi. Predvideli so, da bi se staršem v primeru, da njihov otrok neha obiskovati šolo, socialni transferji izplačevali v naravi, torej ne v denarni obliki, ampak s plačilom računov ali boni in naročilnicami. Hkrati bi se otroški dodatek znižal za tretjino, če se otrok po končani osnovni šoli ne bi vključil v nadaljnje šolanje.
Predloge županov je državni zbor tedaj zavrnil, vendar pa je vlada pripravo zakonodajnih sprememb naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer do izteka leta 2023. Na ministrstvu pravijo, da bodo predlogi zakonskih sprememb pripravljeni to jesen. Trenutni postopek sankcioniranja neobiskovanja šole pojasni državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Dirnbek Vatovec.
Medtem ko so župani predlagali avtomatizem, ki bi temeljil na administrativni ugotovitvi, da otroka ni v šolo, želijo na ministrstvu za delo odločitve o posegu v socialne prejemke Romov prepustiti predstavnikom stroke. Pri tem imajo v mislih delo socialnih delavk in delavcev, ki bi ugotavljali vzroke za otrokovo odsotnost od pouka v sodelovanju z njegovo šolo ter Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Več pove Dirnbek Vatovec.
Izboljšanje položaja Rominj in Romov je neločljivo povezano z vključevanjem romskih otrok v vrtce in šole. Ta stavek je v različnih variacijah zapisan v malem morju strateških dokumentov države in lokalne samouprave, obiskanost šol pa se kljub vsem ukrepom ne izboljšuje bistveno. Komentira Pirc.
Dodaj komentar
Komentiraj