Po alternativnih medijih bivše bratske republike, od katere smo se za vsak slučaj ogradili kar z žico britvico, je pred dnevi zaokrožila vest, ki ograjeno južno mejo postavlja v razumljivejši kontekst. Rekatolizacija Hrvaške, ki je že tako ali tako v polnem teku, je dobila še svoje akademsko poglavje. Govora je namreč o napovedani združitvi zagrebške Filozofske fakultete in Katoliške bogoslovne fakultete, krajše KBF, ki po mnenju večine študentov in delavcev Filofaksa predstavlja grob poseg v temelje akademskosti, ki je osnovana na znanosti, in ne na verskih dogmah.

A tudi ta zgodba ima svoj začetek, ki sega v čas prejšnjega dekana Filozofske fakultete Damirja Borasa, ideja o združitvi pa se sedaj v ugodnejši politični konstelaciji po slabih dveh letih ponovno pojavlja. Zadevo nam opiše Dijana Ćurković, postdoktorska raziskovalka in aktivistka zagrebškega kolektiva Akademska solidarnost:

Izjava

Damir Boras, zdajšnji rektor zagrebške univerze, je za svojo rektorsko kandidaturo seveda potreboval čim več glasov, te pa je zanj med drugim prispevala tudi omenjena Katoliška bogoslovna fakulteta:

Izjava

Na rektoratu zagrebške univerze zadeve niso želeli komentirati, so pa pojasnili, da lahko fakultete kot samostojne pravne entitete znotraj univerze same sprejemajo tovrstne odločitve. Pogodba pa je sicer polna nedorečenosti in nejasnosti, prve se po besedah Dijane Ćurković nanašajo že na same študijske programe:

Izjava

Očitno je, da tovrstna združitev Filozofski fakulteti vsaj na ravni programov ne bo prinesla večjih koristi. Takšno stanje vlada že sedaj, ko se lahko diplomanti KBF-ja vpišejo na drugo stopnjo študija na Filozofski fakulteti brez opravljanja diferencialnih izpitov. Poleg tega študenti in profesorji precejšen problem vidijo tudi v pogojih za vpis na KBF, ki so, milo rečeno, diskriminatorni:

Izjava

Potrdilo o krščenju in župnikovo priporočilo, ki ju kot pogoja za vpis omenja Ćurković, pa nista v nasprotju samo s pravili zagrebške univerze, temveč tudi z zakonodajo, ki govori o prepovedi diskriminacije na podlagi verske pripadnosti pri vpisu na izobraževalne ustanove. Po njenem mnenju se tu odpira tudi vprašanje, kako je Katoliška bogoslovna fakulteta sploh postala del Univerze v Zagrebu:

Izjava

Pravno sporni pa niso le pogoji za vpis na Katoliško bogoslovno fakulteto, temveč tudi njeno upoštevanje kanonskega prava oziroma neupoštevanje civilnega. Da se to ne nanaša le na delovanje znotraj fakultete, temveč tudi na odnose z drugimi pravnimi subjekti, nam govori naslednji primer. Ponovno Dijana Ćurković:

Izjava

Pri združevanju omenjenih fakultet torej ne gre le za levi fašizem in versko nestrpnost proti tihi večini, temveč za izmikanje zakonom in uničevanje sekularne osnove zagrebške univerze. Takole zaključi Dijana:

Izjava

Situacijo v Zagrebu bomo spremljali tudi v naslednjih dnevih, ko se ima na Filozofski fakulteti odviti tribuna o združevanju, na katero je vabljen tudi sedanji dekan, sicer podpisnik sporne pogodbe.