IMAM/IMAN HATIP
V prvem delu turškega revanša smo govorili o obveznem islamskem verouku. Še bolj je širjenje in vsiljevanje islama očitno v naglem odpiranju novih in novih islamskih šol po deželi. Novogradnje in transformacije vsakdanjih, sekularnih šol v verske so že stalnica. Tematiko zato nadaljujemo s prisilnim vpisovanjem otrok v šole, v katerih je petina do tretjina kurikuluma namenjena učenju sunitskega islama.
Imam je muslimanski verski voditelj. V sodobni Republiki Turčiji državni uslužbenec, vodja mošeje in molitve petkrat na dan. Lahko je hkrati hatip, muslimanski verski pridigar. Kar pomeni, da vodi tudi verski obred ob petkih, svetem dnevu za muslimane. Imam-hatip je izobraževalna ustanova sodobne Republike Turčije, namenjena vzgoji bodočih muslimanskih klerikov. Od 1976 se vanje lahko vpisujejo tudi dekleta. Že tretje leto izključno zanje, v mestu, nedaleč od Istanbula, stoji iman-hatip, islamska dekliška šola.
Če sedaj pomišljate, ali ni morda v ozadju omogočiti tudi ženskam postati muslimanske verske voditeljice? – Se še ni zgodilo. Ne v Turčiji. V sunitskem islamu ženske sicer smejo interpretirati in poučevati Koran. A med molitvijo velja, da ženske stojijo za moškimi. Vodja molitve pa stoji pred vsemi. Ženske lahko vodijo molitev za druge ženske. A mošeje, namenjene izključno ženskam, so tudi po svetu redki primeri.
Mnogi muslimanski kleriki sicer razlagajo, da zgolj ženskost ne bi smela biti ovira za vodenje molitve. Ženska bi, hipotetično, lahko vodila molitev za moške. V tem primeru bi se moški morali pač razvrstiti ob njeni strani, ne za njo. A v zgodovini so bile tudi to izjeme. Kaj podobnega v Turčiji ne obstoji. Aktualnega turškega predsednika slišimo stalno poudarjati pomembnost segregacije med spoloma. Hipoteza o morebitnih emancipiranih muslimankah v Turčiji ovržena.
“Če je politična arena bolj pobožna, ne pomeni, da postaja pobožnejša tudi turška družba. Gre za dve ločeni stvari,” je pred dvema letoma utemeljeval akademik Volkan Ertit za Hürriyet Daily News, turški časnik, ki se še nekako trudi biti kritičen. Kar pomeni, da je le delno vladno trobilo.
Poleg nadzora nad sodstvom, mediji in novinarstvom so oblastniške prilagoditve izobraževalnega sistema po meri lastnih vrednot najučinkovitejše orodje za spreminjanje mentalitete družbe.
Šole za vzgojo zglednih muslimanov so se v Otomanskem imperiju denimo imenovale madrasi. Po odpravi kalifata in uvedbi strogo laičnega javnega šolstva so bili leta 1924 namesto njih ustanovljeni imam-hatipi. Kot izključno poklicne šole, s tudi sekularnimi predmeti. Dvoje verskih šol v drugačnih političnih sistemih in neprimerljivih družbenih okoliščinah, zato prav veliko vzporednic sodobnih islamskih šol s starodavnimi otomanskimi ne bomo vlačili. Razen omembe težnje, kako naj izobraževalni sistem vzgaja pobožno muslimansko ljudstvo.
Vsaka oblast, pa naj bo tako zvana demokratična ali ne, poskuša integrirati lastne vrednote v izobraževalni sistem. Ta vzvod pa lahko postane vsepovprek zlorabljen. AKP, vladajoča Stranka za razvoj in pravičnost s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom na čelu, se neskončnih možnosti izrabe šolskega sistema zaveda.
Erdoğan se rad okliče za zaščitnika pravic muslimanov. Skoraj sto let po Atatürku drugi najodmevnejši reformator republike pravi, da si prizadeva znova vzpostaviti ravnotežje. Po desetletjih avtoritarnega kemalizma in sekularističnih ideologij sledi vrnitev k domnevnim koreninam turškega naroda. Ali kot pravi bivši dijak imam-hatipa: “Kdo pa lahko preživi z prerezano vratno arterijo?”
Predsednik Erdoğan z vratno arterijo cilja na življenje v skladu z islamskimi načeli. A kaj ko se turško ljudstvo deli. Polovica bi živela islam, polovica sekularizem.
Imam-hatipi, islamske šole, so v zgodovini republike zmeraj obstajali in aktualna oblast je imela nad njimi nadzor. Kemalisti zato, da so ohranjali šolstvo strogo laično, konservativci nasprotno. Rivalstvo v šolstvu povzame politologinja Anna Maria Beylunioğlu Atlı.
[If you want for your children that they have very conservative high school education you will send them to imam-hatip schools. Those are vocational schools also and for the AKP, a disatisfactory point from the Kemalist system. Because students from vocational schools or imam-hatip schools had very low possibilities to pass university exam. Even if they passed, they couldn't be placed at good universities. This was done by purpose, by Kemalist education system. Because they wanted to exclude conservative people from the system. Students from vocational schools and imam-hatips don’t have this disadvantage anymore. People are arguing today that they are turning the society into a conservative one, because it started with education system.
Advantages in the education system increased for those from conservative schools. We didn’t have balance before and today we don’t have balance as well. And plus: if you are graduate from imam-hatip school and applying to bureaucracy for example - since the bureaucracy is under control of the AKP right now - you are more likely to get a job there. You can be a civil servant easily.]
PRELOMNICI STA 1997 IN 2012
Za današnje stanje je ključno politično dogajanje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so se napetosti med sekularizmom in islamizmom pričele znova stopnjevati. Predhodnica današnje AKP je Stranka blaginje, v nadaljevanju RP. Leta 1995 je dobila največ sedežev v parlamentu. Nakazovalo se je obdobje večje prisotnosti islama v javnem prostoru. Člani RP so pozivali k uvedbi šeriatskega prava in med drugim odpravi vojaške uredbe, ki je diplomantom imam-hatipov prepovedovala vpis na vojaške šole.
28. februar 1997 se je v turško zgodovino zapisal kot postmoderni puč. Postmoderni, ker ni bilo tipično nasilnega prevzema oblasti. Vojska je zahtevala implementacijo politik proti islamskemu fundamentalizmu. Program je predvideval tudi podaljšanje obveznega izobraževanja s pet na osem let, kar je vodilo k zaprtju srednjih delov šol imam-hatipov.
Kljub nasprotovanju lastne stranke RP, je takratni premier Erbakan zahteve vojske podpisal. V bitki, kdo definira turško identiteto, so bile univerze in javni uradi vnovič razglašeni kot prostori s prepovedjo islamskih simbolov, tudi oblačil.
Ustavno sodišče je islamsko Stranko blaginje prepovedalo leto za tem. Hkrati je Erbakanu prepovedalo politično delovanje za pet let. Kljub temu je novo stranko, Stranko kreposti, FP, ustanovil Erbakanov odvetnik. Nekdanji člani RP so se zgolj teleportirali tja. Med drugim bivši in današnji predsednik države, Abdullah Gül in Tayyip Erdoğan, del reformistične skupine stranke, ki je izzvala staro gardo FP z namerami islamsko stranko približati množicam.
Odkar je leta 2002 AKP prišla na oblast, sta število in priljubljenost imam-hatipov naglo naraščala. Izobraževalni reformi, predstavljeni 2012, po kateri velja 12 let obveznega izobraževanja, razdeljenega na trikrat po štiri leta, naj bi bil povod predvsem popraviti preteklost. Pri sprejetju reforme naj bi šlo predvsem za ponovno tlakovanje poti srednjim delom suni-islamskih šol.
VEČ KOT STOODSTOTNI POSKOK V ŠTEVILU VERSKIH ŠOL
Turčija je imela pred letom 2012 strukturo obveznega izobraževanja, podobno slovenski. Od 1997 do 2011 je veljalo: osem let osnovne šole, nato neobvezna gimnazija oziroma poklicna srednja šola, kamor so se uvrščale tudi verske šole. Po Erdoğanovi uvedbi sistema 4+4+4 leta 2012 je število imam-hatipov skokovito naraslo.
Primerjajmo številke.
V šolskem letu 1996/97, tik pred ukinitvijo druge triade in s tem srednjih delov imam-hatipov, je bilo v islamske šole vpisanih okrog 500.000 turških otrok med 10 in 18 letom. Lani, štiri leta po ponovni uveljavitvi srednjih delov verskih šol, je imam-hatipe obiskovalo okrog milijon šolarjev, letos več kot milijon.
Naj za predstavo obdobja po reformi izobraževalnega sistema na 4+4+4 govorijo zgolj številke zadnjih petih let. 2012, takoj po ponovni uvedbi druge triade, je bilo skupno število vseh imam-hatipov po državi 730. V lanskem šolskem letu jih je bilo 1.100. Leta 2017 je islamskih šol v državi 2.367.
Za predstavo petnajstletne vladavine AKP pa vzemimo številke zgolj za šole zadnje triade. Leta 2002 je bilo v celotni Turčiji vseh imam-hatipov 450. V sledečem desetletju se je njihovo število vsako leto gibalo okrog 500. Opazno povečanje je zabeleženo leta 2012. Od takrat se je število islamskih šol - govorimo le o šolah zadnje triade! - sorazmerno, a naglo povečevalo do danes, ko je imam-hatip gimnazij 1.408. V zgolj 15 letih se je petstotim pridružilo še 1000 dodatnih.
Govori Yeliz Düşkün, analitičarka Education Reform Iniciative, krajše ERG, na Sabanci University v Istanbulu. Nevladna organizacija analizira preduniverzitetne izobraževalne politike.
[Education issues in Turkey are affected by various factors. Financial factors, for instance. We still have double shift education for half of the students. To primary schools, some children go early in the morning and leave school at noon, and then another group comes at noon and stays until evening. To eliminate this we have to build more schools. Im sure that Ministry of National Education also wants to build more schools.
The share of imam-hatips is rising. When they build new high schools for instance, they build more imam-hatips compared to other school types. Last year, 13 % of all high school children were going in imam-hatips. It was much lower before. It is on the rise.
Middle parts of imam-hatip schools were closed down before. This is kind of political issue. In Turkey, conservatism is an important part of politics. AKP, the ruling party, describes itself as conservative democratic party. The president frequently talks about creating religious youth. We know that they want more conservative youth. Increasing the number od imam-hatip schools might be a way of creating it.
Sometimes government officials say that there is a demand for imam-hatip schools. Some people might be asking for them, because they want more religious education for their children. Also young people might ask for more imam-hatips. But there is also a supply side, Ministry of National Education, which opens up more and more imam-hatip schools. So – they are also fostering this.
Imam-hatip schools are mostly new build. We don’t see so much transformations. Occasionally, some regular primary or middle schools are transformed into imam-hatips but we don’t know exact numbers and statistics. Some parents protest against this, because they want to send their children to regular schools and if there is only one school in their neighbourhood, they don’t want for this one to be changed. Transformed into an imam-hatip middle school.]
“Je jasno? Na tem tukaj danes ni nič političnega. V tej soseski imamo dve šoli, ena od teh je imam-hatip. Nočemo, da vanj spremenijo še drugo, kot načrtujejo. Zakaj bi radi to spreobrnili v politično stvar?,” mi dopoveduje ženska srednjih let, po njenih besedah uslužbenka šole. Edina, ki med petdesetimi starši protestniki solidno govori angleško, zabiča, da ne smem uporabiti njenega imena in glasu, ker “če stvar prikažeš kot politično, se morda ne bi v redu končalo.”
Protest v sredini maja v Kartalu, obmorskem okrožju azijske strani Istanbula, je verjetno še eden v poplavi rednih, brezplodnih protestov staršev in učiteljev proti transformaciji “sekularne” šole v imam-hatip. Mnoge srednje in višje vsakdanje šole so oblastniki v zadnjih petih letih bolj ali manj potihoma preobrazili v sunitske. V deželi s skoraj 80-milijonskim prebivalstvom primanjkuje šol za kvalitetno poučevanje. Erdoğanova vlada problem rešuje z gradnjo novih, predvsem verskih šol. Večinoma se islamske šole tako po Turčiji bohotijo kot nove, dovršene zgradbe. Del vsakdana pa je tudi pojav, ko so učenci in dijaki mnogih šol avtomatično prepisani na imam-hatip. S preobrazbo sekularne srednje šole v imam-hatip morda edina javna šola v soseski postane verska.
Ponazori politologinja Anna Maria Beylunioğlu Atlı.
[Actually we are limited by neighbourhood. Because you cannot just sign your children to the school outside your neighbourhood. If I had children, I live in Sariyar, I have to send my child to a school, if a state school, in Sariyar. If there are no non-imam-hatip schools in Sariyar and I want for my child to have a secular education, I have to move. To another neighbourhood, which has a secular school. And even if a secular school in Beyoglu district for example wants to accept my child who lives in Sariyar, the system forbids them to do that.
I’m not against the opening of imam hatip schools. But now is happening that they are turning secular schools into imam-hatip schools. That’s not equility as well. So what we need in Turkish society is – if there are conservative people, yes, we need those imam-hatip schools. But there are also secular people, at least 50 percent of the population - we are very polarized right now – we need secular schools as well. If you are turning secular schools into imam-hatips, this is basically another way of saying that - you are trying to desecularize the society.
We are actually hearing that some parents complain about this a lot today. And as far as I know, the authorities are just ignoring it. So ... somehow you find yourself in a situation when you have to send your child to imam-hatip, if you don’t have money to pay private school. Private education system is very expensive, not everybody can afford it. Actually I don’t know if I will be able to afford it when I have a child.]
Pobudniki in organizatorji protestov proti preobrazbi sekularnih šol so ponavadi starši, organizirani v združenje Veli Der - v prevodu ‘Govorimo starši’. Neodvisna starševska organizacija, razvejana po turških provincah, je vzniknila leta 2012 kot odziv na vladne izobraževalne reforme leto prej.
PONUDBA USTVARJA POVPRAŠEVANJE, MAGARI NA SILO
Mustafa Ayketin je upokojen učitelj ter vodja Veli Der Edirne v kraju blizu meje z Bolgarijo. Zastopnik starševskega združenja pravi, da se bodo tudi v prihodnje zavzemali proti preobražanju šol v imam-hatipe. Starši v boljših ekonomskih pogojih si po učiteljevih besedah lahko privoščijo plačevanje zasebnih šol za otroke. Medtem imam-hatipi po vsej deželi predstavljajo tudi zasilni ali edini izhod za otroke staršev v finančni in socialni stiski, opisuje Mustafa. Vpis v verske šole otrokom menda zagotavlja tudi hrano in bivališče. Obenem je služba islamskega verskega pridigarja po končani šoli domala zagotovljena. Vlada po državi namreč gradi nove in nove mošeje in naj bi po podatkih starševskega združenja v zadnjih dveh letih na novo zaposlila 150 imamov.
Ni pretiravanje – vsakih dvesto metrov stoji kakšna mošeja. Predstavljajte si prizor, ko starejši moški postoji na ozki ulici, se ozre na obe strani in pomenca, da se odloči, ali bo zavil v levo ali desno mošejo. Se pripeti. Ne morejo biti polne, ogromno jih je.
Ljudje se spominjajo, da imam-hatipi že iz preteklosti nosijo konotacijo zasilnega izhoda za otroke s slabimi ocenami. Kot večkrat poroča časnik Hürriyet, so pogosti tudi primeri otrok, tudi nemuslimanov, ki so proti svoji volji vpisani v imam-hatip. Že po osnovni šoli morajo namreč otroci opravljati izpit, na podlagi rezultatov katerega so razvrščeni na šole višje stopnje. Leta 2014 je bilo šolarjev, ki jim ni uspelo zbrati dovolj točk za želeno šolo in so bili avtomatično, a proti svoji volji, vpisani na imam-hatip, 40.000.
Iz tovrstnih pripetljajev Erdoğan ponavadi izpelje: “Vidimo, da so potrebe po imam-hatipih velike. Še več jih rabimo!”
Izšolani imam-hatipi se seveda lahko zaposlijo tudi kot učitelji in učiteljice islamskega verouka. V raziskavi o na novo zaposlenih učiteljih pred in po spodletelem puču lanskega julija, avtorji ugotavljajo, da je bilo - podobno kot septembra 2015 in februarja 2016 - od 18.506 vseh na novo zaposlenih učiteljev oktobra 2016 4.344 usposobljenih za osnovnošolsko poučevanje, 1.562 za poučevanje angleščine ter 1.480 za kulturo religije. Rahlo nad 1000 na novo zaposlenih so še učitelji in profesorji matematike. Vzgojitelji predšolskih otrok in učitelji ostalega - vključujoč turški jezik in literaturo, znanost in tehnologijo, fiziko, biologijo, kemijo, zgodovino, geografijo – so precej nižje na lestvici, v povprečju okrog 500 novo zaposlenih na predmet. Religijo v šolah aktualna oblast postavlja ob bok angleščini.
KASABIAN - ACID TURKISH BATH (SHELTER FROM THE STORM)
RAZLIKE MED REGIJAMI
Özgür Bozdoğan je predstavnik učiteljskega sindikata Eğitim Sen. Poudarja, da niso kemalisti. Če že, socialisti. Ogromno članov sekularnega sindikata je bilo v zadnjih letih odpuščenih, pripoveduje. Učitelje v javnih šolah v Turčiji zaposluje kar nacionalno ministrstvo za izobraževanje, ponavadi iz konservativnejših vrst. Bozdoğan, ki je že skoraj 30 let profesor angleščine v gimnaziji, dodaja, da poskuša vlada tudi kurikulume sekularnih šol približati verskim.
[In our country, there are a lot of non-religious schools under control of the Ministry of Education. But the government puts some elective courses to these schools and students have to choose those elective, usually religious courses. This causes huge changes in the profile of our students. In primary, middle or high school, it doesn’t matter if religious or non-religious, you have to take some religious courses.]
Vlada je zadnja leta zapirala manjše šole oziroma jih združevala z večjimi. Tako je v določeni soseski danes pogosto na voljo zgolj ena državna šola, ne nujno sekularna. Takšna praksa je pogosta tako v urbanih provincah kot turški metropoli, a predvsem v ruralnih predelih in na jugovzhodu dežele, kjer je prebivalstvo bolj konservativno in – revnejše. Opiše sogovornik.
[In former years, there were schools even in the smallest parts of neighbourhood. The government closed most of them and students were transformed to bigger schools. This year, the total number of transported students is 1.269.000. Nearly half of them are in imam-hatips schools. Even if non-imam-hatips, there are elective courses,which makes secular schools religious as well.
In one school, more than one curriculum is used. In the same building some students have imam-hatip education and others secular. It is happening in all the Turkey, but in Southeastern the most. Things are not going well there and because of the physical problems with the buildings for example, the government builds huge schools and transported students into those. New building are more religious places. Southeastern part of Turkey the development is much smaller and there are not many secular schools. In West, Istanbul for example, there are more secular schools. And students have some options there.]
V Istanbulu lahko otroci pripadniki treh v Turčiji priznanih verskih manjšin hodijo v šole za manjšine. Vseh deset, kar jih je, je zasebnih, brez državnih donacij. So delno neodvisne, kar pomeni, da kurikuluma in učne literature vlada ne more predpisati, vendar ju nadzoruje.
Opisuje politologinja Beylunioğlu Atlı. V doktorski nalogi je analizirala odnos AKP do verskih manjšin.
[There are high schools and primary schools, runned by Non-muslim minorities. For example we have high school runned by Greek patriarchate. There are three major Non-muslim communities in Turkey: Greek, Armenian and Jewish. They all have schools, traditionally coming from the Ottoman Empire. And when the Turkish state was established, they had a lot of schools, because there were a lot of Non-muslims in Turkey at that time. What Turkish state did – they allowed schools runned by Non-muslim communities,but considered them as private. That was against The Treaty of Lausanne, which had said that Turkish state has to guarantee the survival of minority schools as well. So the Turkish state allowed them staying functioning, but they sent people, who were ethnically Turkish and Muslims, to work in minority schools as vice presidents. Their basic function there was to control the, for example, Greek headmaster of the school. In Kemalist era, vice presidents were working there to create all the obstacles they could against running of the schools. In AKP term became easier, but it still continues. One kind of the discrimination.
But for example Syriac minority, almost 20.000 people in Turkey right now - does not have a school. (When studens from minority schools apply for the university, do they have equal chances?) Actually, school does not have a choice. They have to accept every student, placed by the state. You make a list of the universities you want to study in. Among this list, depending on your grade, state places you to one of the selected universities.There is no discrimination in that sense in the system.]
Hkrati je v Turčiji od 2002 v porastu število zasebnih šol, prav tako zanimanje za vpis vanje. Delež zasebnih šol, namenjenih obveznemu izobraževanju, je bil v letih 2002/2003 slabe tri odstotke. 2015/2016 pa že 12,8 odstotka.
Komentirata sodelavki Education Reform Iniciative, Yeliz Düşkün in Anna Batyra.
[The share of private schools is rising. More private schools are being opened and more parents are sending their children to those. The government encourages this, because they think the burden of educating people should be shared with private sector. They are more neoliberal thinking, in economic issues at least.
So who can pay - can go to a private school. But also, since last year, there has been an incresing demand for private schooling. Because the climate in public schools is changing, so fraction of parents, more secular minded people want to send their children to private schools.]
Nove in nove verske šole, ki so vse po vrsti državne. V sekularne državne šole država vlaga bore malo. Po drugi strani gradnja zasebnih sekularnih šol. Aktualna turška oblast religiozne smernice prepleta z neoliberalnimi.
Özgür Bozdoğan iz učiteljskega sindikata pritrjuje.
[That’s another side of the story. People who can afford private schools, usually can send their children to secular schools. Poor families usually cannot afford it, which makes them to send their children to imam-hatips. All the imam hatip schools are public schools.]
Če si ne morete privoščiti, pa so tu imam-hatipi. Govori študentka in blogerka Gökçe Şencan.
[Right now in Turkey, if you are in imam-hatip school, the government will favor you. Imam-hatip schools receive many funds and donations from, let's say, businessmen, AKP members ... Some students or their families may prefer special treatment by the government. Beside, imam-hatip schools are maybe the only choice if they live in rural area or small city. Or in a small city. Maybe some families really want for their children to get religious high school education and they don't think that the course in regular schools is enough.]
Raziskava Education Reform Iniciative med drugim navaja še vedno očitne razlike med zasebnimi in državnimi šolami, med tipi šol ter regijami.
Komentira Yeliz Düşkün, soavtorica raziskave.
[Since there is no evaluation system measuring the quality of single schools in Turkey, we cannot compare imam-hatips with regular high schools, with regard to, for instance, equipment at schools. But we have some data: considering students per teacher issue, it seems that imam-hatips are little bit more advantegeous. There are such observations, some argue for example that imam hatip schools are better or much better buildings. But we work with data and statistics.
Students from other vocational schools perform much worse in academic achievements, compared to imam-hatips. So I cannot argue that in imam-hatip schools they cannot learn math or science. In general high schools, academic achievements are bit higher. According to Pisa scores, imam-hatips are between general and vocational.]
Kakovost imam-hatipov se po statistiki sodeč izboljšuje. A ni blizu zasebnim šolam, ki v Turčiji vsaj v zadnjem desetletju ali dveh obveljajo za kakovostnejše od javnih. Na univerzitetni izpit namreč dijake zasebne šole praviloma pripravijo temeljiteje.
Işık Tüzün, prav tako analitičarka Education Reform Iniciative, opisuje rezultate PISE, mednarodnega preizkusa 15-letnikov v branju, matematiki in znanosti. Zanemarimo, da se turški dijaki na testu v povprečju odrežejo porazno. Sodeč po vsakoletnih rezultatih PISE se dijaki imam-hatipov v znanju približujejo dijakom ostalih poklicnih šol.
Približno polovica dijakov imam-hatipov se odloči pisati izpit, ki je pogoj za vpis na univerze. Işık Tüzün pravi, da približno polovica tistih, ki poskusijo, uspe v prvo. Menda veliko več kot dijakov poklicnih šol. Velika večina študentske populacije pa sestoji iz maturantov splošnih in znanstvenih gimnazij. Šol, po končanju katerih dijak nima izdelanega poklica in se vanje vpiše z zavedanjem, da bo študiral.
NA UNIVERZO Z IZRAZITO RELIGIOZNIM ZALEDJEM
Imam-hatipi so v preteklosti veljali za strogo poklicne šole za izobraževanje muslimanskih pridigarjev oziroma učiteljev religije. Danes splošna percepcija več ni takšna, čeprav so njihovi dijaki po končanju usposobljeni za opravljanje poklica. Opiše Yeliz Düşkün.
[Some of the high school studens are going to imam-hatips, which are supposed to be vocational schools, because imam is name of the vocation. Religious preacher, working for the government, because mosques are public entities in Turkey. They are also civil servants. But we don’t need so many preachers in Turkey actually. But graduates of imam-hatips can enter university. They don't have to be preachers in the end. And there are many female students also. They cannot be preachers. For instance, if female student graduates from imam-hatip high school and her scores are good enough, she can become doctor.
Imam hatips have not always been regarded as vocational schools by decision makers also. Vocational schools don’t have middle school part. In Turkey. But for imam hatips, there are middle parts as well. So children can start studying in imam-hatips in the 5’th grade. This also shows us that these schools are different stated than vocational schools.]
Prva želja izšolanih muslimanskih klerikov, ki uspešno opravijo univerzitetni izpit, ni študij teologije. Kot je v govoru na odprtju enega izmed imam-hatipov po poročanju turških časnikov dejal Erdoğan:
“Naj se kar izgovarjajo, da Turčija ne potrebuje toliko imamov. Smoter teh šol ni izšolati zgolj imame in mujezíne.”
Ugovori proste izbire študija dijakov imam-hatipov so bili tudi v preteklosti aktualni. Tako je TÜSIAD – Združenje turških industrialcev in poslovnežev – v raziskavi leta 1988 ugotavljalo, da je približno 32 odstotkov dijakov imam-hatipov kot prvo željo za študij navedlo pravo. Več dijakov, kot jih je želelo študij nadaljevati v smeri religije.
Kurikulum imam-hatipov že res da ne vključuje zgolj religioznih predmetov. Poleg splošnih predmetov v enem tednu nameni po dve uri za naslednje tri predmete: Koran, arabščino in življenje preroka Mohameda. Še dve uri tedensko sta namenjeni kulturi ter temeljnim dejstvom o religiji. Spomnimo, da je religija v turškem kurikulumu sinonim za sunitski islam.
Blogerka Gökçe Şencan je hodila v zasebno gimnazijo. Svoje znanje primerja z znanjem dijakov poklicnih šol.
[I don’t know how to compare which schools are easier ... I know that technical high schools are much easier. I graduated from the science highschool. It was a private one and it was really difficult to get good grades. I don’t know if imam-hatip is easier, but I know that imam-hatip graduates don't have necesarry skills to become an engineer or scientist. If they choose to pursue religious education in high school, then - this is only my logic, it’s not the reality, I know that, but if they are going to imam-hatip school or high school, to get religious education, then the only profession they should be aiming for is religious. Because I am person of science, I knew that I want to become a scientist, so to get necesarry skills I went to science high school. The solution provided by AKP for imam-hatip schools in 2012 does not make any sense.
I would not say that students at vocational schools are worse. Maybe some are, maybe some are not. But I know they are mostly receiving technical skills. Rather than theoretical, like math, or science. They also get education in those fields, but – if they are learning to be an electrician, they get heavy physics education, but not necesarrilly biology or maybe Turkish. And they also work in a workshop, practical work a lot. In my highschool I received around ten hours of math, and another ten of physics and biology in just one week. Beside geography, Turkish, history, chemistry ... I really gave all my time to scientification. I even took astronomy course. We had observations and we were talking about how stars and planets are born, making experiments and writing scientific reports.
Some of the students in my class were not smarter than the vocational high school students. But my schoolmates received very heavy scientific education. So that makes the difference at the university. Students from science high schools come to university very prepared and teachers can just skip some concepts and deal with more complicated things instead of answering basic questions. But from students from vocational schools or imam-hatips there would be so many questions at university. Which will cause a problem, for the teacher.]
POZITIVNA DISKRIMINACIJA IMAM-HATIPOV
V Turčiji dijaki kot pogoj za vpis in razvrstitev na univerze opravljajo univerzitetni izpit. Po 1997 je na novo zasnovano štetje točk pri izpitu imam-hatipom preprečevalo študirati vse razen teologije. Če so že prestopili prag vpisa na univerzo, jim je bil odrezan tolikšen delež točk, da se niso mogli uvrstiti na najboljše univerze. Podobno diskriminacijo je sistem izvajal nad dijaki vseh poklicnih šol, a v politiki se v zvezi s tem govori predvsem o imam-hatipih.
Še en morebitni motiv tovrstnega odštetja točk opiše študentka in blogerka Gökçe Şencan.
[Whole system was changed due to allow students from all highschools having equal chances when entering university. Because – if I remember correctly – the point of system before (that was changed by the AKP in 2012) was to ensure that students of vocational schools would not attend university. Because they already have their occupation and skills and the government wanted them to pursue those occupations. Not to go and pursue higher education and another proffesion. That’s why they used to receive lower scores.]
2012 je AKP z reformo nepravičniški koeficient štetja točk odpravila. Dijaki imam-hatipov in drugih poklicnih šol imajo danes možnost študirati karkoli. Če na izpitu zberejo dovolj točk, jim jih sistem več ne odvzema.
Učenci tako poklicnih šol, vključno z imam-hatipi, kot učenci gimnazij pišejo enak izpit kot predpogoj za vstop na univerzo. A priori imajo vsi iste možnosti vpisa na univerze, res pa je, da je znanje tistih s poklicnih šol ponavadi slabše od tistih z gimnazij. Smiselnejša selekcija kot manjše število točk za dijake poklicnih šol ob hipotetično doseženem enakem nivoju znanja gimnazijcev, kaj ne?
A pojavljajo se namigi, da vlada načrtuje celo zasnovo sistema, nasprotnega tistemu iz 1997. Imam-hatipi tudi v sodobni Turčiji ne veljajo za zelo priljubljene šole. Šolniki pravijo, da šolsko ministrstvo brez premora razpravlja o novih sistemskih rešitvah. Sogovornikov pričujočega prispevka ne bi presenetilo, če bodo dijaki imam-hatipov na univerzitetnem izpitu kmalu deležni dodatnih točk.
Vladne razprave povzame sindikalist Özgür Bozdoğan.
[The number of the students from imam-hatips at universities is much lower than the number of students from general high schools and similar. That's why government is trying to make them more successful. In order to do so, they discuss how to change conditions for imam-hatips at the national university exam again.]
Če politična arena začne s spreminjanjem izobraževalnega sistema, je na dolgi rok logično, da celotna družba reproducira in posvaja vrednote v taisti smeri. V letih intenzivnega izobraževanja se mlad človek izoblikuje v družbeno bitje. Družbo v prihodnosti bodo izoblikovali tisti, ki danes hodijo v šole. Šole pa so izhodišče za ponotranjenje vrednot družbe. S tem tudi vrednot vladajoče politične opcije.
AKP v zadnjih 15 letih dela vse, da bi izoblikovala pobožne prihajajoče generacije. Erdoğan se ne ozira na ponavljajoča se opozorila Evropskega sodišča za človekove pravice. Poleg razširjenega obsega religioznih obveznih vsebin v šolah je oblast, sodeč po poročilu učiteljskega sindikata Eğitim-Sen iz 2015, islamski verouk uvedla tudi v predšolsko ter prvo triado obveznega izobraževanja. Pod imenom ‘Moralne vrednote’.
Otroci avtisti so ure telovadbe zamenjali za obvezne religiozne vsebine. V turističnih šolah je po novem prepovedan predmet mešanja koktajlov. Po šolah in univerzah snujejo sobe s preprogami za molitev, navaja Eğitim-Sen.
Dekleta in fantje v razredih niso uradno ločeni zaradi stiske s prostori, pravi sindikalist Özgür Bozdoğan.
A v praksi, predvsem v imam-hatipih, pogosto so, pritrjujejo sogovorniki. Ločevanje razredov in celo šol na dekliške in fantovske je na seznamu vladnih načrtov bližnje prihodnosti, pove Bozdoğan in zaključi:
[The purpuse is to create a generation which will support the policies of the government without any questioning. Because only religion, without giving the youth an opportunity to question the rules, is the best way to do this. The most important message of the religion is obeying.]
Dodaj komentar
Komentiraj