aaaaaa-ktiviraj se

Prejšnji mesec se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču za osnovnošolke in dijakinje odvila šestnajsta Informativa. Dvodnevni predinformativni sejem poteka slab mesec pred informativnimi dnevi in beleži slabih 30 tisoč obiskovalk letno, po svoji vsebini pa precej spominja na karierne sejme, namenjene promociji delodajalcev in mreženju. Organizator Informative je družba za opravljanje storitev Proevent, ki organizira tudi dogodke Moja prva zaposlitev, Festival za tretje življenjsko obdobje, Auto Motor Show Ljubljana in prireditve za ljubitelje vina, kot je Slovenski festival vin, na katerem študentkam z dokazilom o statusu nudijo tudi degustacijo vin po ekskluzivni ceni.

Avtorica prispevka sem na sejmu Informativa predstavljala študij psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti, vendar pa me na prizorišču ni bilo povsem enostavno poiskati. Da bi lahko dostopala do stojnice filozofske fakultete, se je morala obiskovalka namreč med drugim prebiti med tanki slovenske vojske, policijskimi psi, stojnicami McDonald’sa, Coca-Cole, Perutnine Ptuj, lani pa tudi Evropske mejne in obalne straže, bolje znane kot Frontex. Večje razstavne površine na ugodnih lokacijah so zasedale tudi stojnice zasebnih izobraževalnih ustanov – letos so se v večjem številu predstavljale avstrijske šole. Na koncu zadnje hale, kjer je že nekoliko primanjkovalo zraka, so obiskovalke pričakale majhne in večinoma skromno opremljene stojnice ljubljanske, mariborske in primorske univerze. 

Na spletni strani Informative lahko razstavljavci najdejo cenik najema razstavnih prostorov. Površina prostora je navzgor neomejena, vendar pa je najmanjši razstavni prostor, ki ga je mogoče najeti, velik devet kvadratnih metrov. Za kvadratni meter je na dan treba odšteti od 125 do 155 evrov, razstavljalec pa ima poleg tega še stroške, povezane s prijavo in promocijo. 

Umestitev na najcenejše in verjetno najslabše sejemske prostore je simbolično povezana s financami javnih univerz, ki so že dalj časa podvržene proračunskim rezom. Ne glede na to pa ni preveč presenetljiva, saj javnim univerzam v odsotnosti skrbi za doseganje dovolj visokega vpisa verjetno niti ni treba investirati v kaj več kot tlačenje na samem repu zadnje hale Gospodarskega razstavišča. Na Univerzi v Ljubljani je v letu 2023 študiralo slabih 40 tisoč študentk, medtem ko zasebna univerza Alma Mater Europaea, ki je na Informativi zasedala skoraj tolikšno površino kot vse fakultete ljubljanske univerze, šteje 1800 študentk. Dinamičen, sodobno opremljen, a precej prazen razstavni prostor Alme Mater je sicer oglaševal svoje napredne študijske programe, ki usposabljajo za poklice prihodnosti – ponujajo namreč študij avtizma, socialne gerontologije in ekoremediacije z argumentom, da javni študijski programi ta področja zapostavljajo. To seveda ne drži, saj so tematike staranja in razvojnih motenj dodobra zastopane na študijih socialnega dela, specialne pedagogike in zdravstvene nege, okoljske tematike pa na nekaterih naravoslovnih programih javnih univerz.

Informativa, kot je navedeno na spletni strani dogodka, veliki večini pomaga odgovoriti na vprašanje »kam naprej«. Čeprav je na sejmu mogoče prejeti informacije o izobraževalnih ustanovah, pridobivanju štipendij in študentskih domovih, navedeno predstavlja le manjši delež Informative. Zdi se, da rdeča nit dogodka ni toliko pomoč pri izbiri izobraževalnega programa, ampak bolj vcepljanje zavesti o tem, da morajo učenke čim prej in nujno začeti razmišljati o svoji poklicni poti, se pripraviti na vseživljenjsko karierno razvijanje in prožno preusmerjanje. Tudi bodoče študentke psihologije je na stojnici temu primerno najpogosteje zanimalo, katere kompetence morajo razviti že med študijem in katere obštudijske dejavnosti jim bodo pomagale na poti do že začrtane, a vendar primerno fleksibilne karierne poti. Zdi se, da so imele o sami zaposlitvi in menjavah zaposlitev že precej ponotranjeno predpostavko o tem, da bodo morale trdo delati na večanju lastne zaposljivosti. Zaposljivost je namreč pogoj za zaposlenost, ki pa ga še zdaleč ni mogoče doseči s končanim študijskim programom, saj se z različnimi programi pridobivanja kompetenc nadaljuje še dolgo po zaključku študija in vstopu na trg dela.

Poleg razstavnih prostorov se informativno dogajanje vsako leto odvija tudi s predavanji, delavnicami, okroglimi mizami in nastopi. Informativa in njen spremljajoči program sta letos nosila krovno geslo A-KTIVIRAJ SE – čemu je namenjen poudarek na črki A, nismo povsem prepričane. Dogodki, ki so se zvrstili, so vsak na svoj način opozarjali na pomen lastne aktivacije in proaktivnosti pri iskanju priložnosti zase in ustvarjanju svoje podjetniške poti že med srednješolskim izobraževanjem. S takšnimi dogodki je bil osvetljen pomen, citiramo, »vplivanja, osvajanja, zmag, odkrivanja in kreiranja priložnosti v današnjem visoko konkurenčnem svetu.« Kdor vidi priložnosti, uspe, priložnosti pa je, če parafraziramo opis vsebine enega od dogodkov, na katerem je govoril tudi trenutni gospodarski minister Matjaž Han, neskončno. Težava nastane zgolj, če v oviri vidiš problem. Problemov namreč ni – so samo izzivi in priložnosti za rast. 

Možnosti za kariero je, kot nam sporoča Informativa, resnično ogromno. Od letošnjih predstavitev na osrednjem odru naj omenimo še dve izstopajoči. Prva je nosila naslov »Vesolje je za vse! Tvoja kariera v vesoljski industriji: kje začeti in kako uspeti«, druga pa »Tvoja pot, tvoj mehurček: Karierne priložnosti v Coca-Coli HBC«. Letos se je Informativi pridružil tudi italijanski diskont Eurospin, ki karierno pot v maloprodaji oglašuje pod geslom »Radi delamo, radi živimo«. Eurospin navaja, da ima trenutno v Sloveniji 59 trgovin in več kot 800 zadovoljnih zaposlenih. Kako zadovoljne so bile študentke, ki so opravljale študentsko delo v Eurospinu, ne vemo, zgovorno pa je poročanje o tem, da nekatere študentke v Eurospinu niso mogle koristiti odmora za malico in da niso bile plačane za obvezne predčasne prihode na izmeno ali za podaljšanja izmen.

Večina študentk se po informacije o izobraževalnem procesu na izbrani srednji šoli ali fakulteti odpravi še na informativne dni v organizaciji samih izobraževalnih ustanov, ki potekajo februarja. Informativa torej ne nadomešča uradnih informativnih dni in verjetno nima bistvenega vpliva na odločitve učenk za izobraževalne programe. Ne glede na to pa ima svojevrstno »dodano vrednost«, če si izposodimo žargon strastnih strokovnjakinj za upravljanje človeških virov, za katere tovrstni dogodki upravičujejo obstoj njihovih delovnih mest. Obiskovalkam Informativa kot prvenstveno karierni sejem posreduje pomemben napotek: mudí se. Z razvijanjem svojih kompetenc in karierne identitete moraš začeti že kot osnovnošolka. 

Iz vsebin, gesla, ki zagovarja samoaktivacijo, in seznama sodelujočih je očitno, da je Informativa prej kot informativni dogodek o izobraževalnih programih sejem, ki bodoče dijakinje in študentke navaja na pojmovanje svoje poklicne poti kot grajenja lastne kariere. Ta pristop poudarja fleksibilnost, vseživljenjsko učenje in delo na svojih kompetencah, ki nam bodo omogočale izstopati med vsemi drugimi iskalkami zaposlitve s primerljivo formalno izobrazbo. Negativni učinki fleksibilizacije, kot so vse večja prekarizacija, pomanjkanje socialne varnosti in sistemski problem izčrpanosti ali celo izgorelosti zaradi preobremenjenosti, so pri tem zamolčani.

Vse na Informativi pa ni povsem črno! Obisk sejma v prihodnje priporočamo vsem učenkam in dijakinjam, ki bi jim prav prišla opravičena odsotnost od pouka, in vsem, ki si želite brezplačnega pisarniškega materiala, prigrizkov ali pa zgolj gojenja antikariernega sentimenta v svetu, v katerem smo v vodenje lastne kariere enostavno prisiljene. Karierna orientacija s poudarkom na vseživljenjskem učenju nas namreč že v osnovni šoli vzgaja v podjetniške subjekte, prav tako pa se vse bolj uresničujejo težnje po umestitvi delavnic in izobraževanj za podjetništvo v šolski prostor. Informativa pri tem ni izjema, temveč z organizacijo dogodkov, kot je pogovor z naslovom »Kako s svojimi hobiji in idejami čim prej vstopiti v podjetništvo, že v času šolanja« zgolj potencirano sledi stalnim praksam.

Proti kariernemu razvoju bi se borila Maša.

Glasbeni premor: The Clash – Career Opportunities

2. del: o informativnih dnevih z bodočimi študentkami

Konec prejšnjega tedna smo na informativnih dnevih govorile z bodočimi študentkami. Zanimalo nas je, na osnovi česa se odločajo za študij, katere predstavitve programov so poslušale in ali je bilo na predstavitvah tudi kaj staršev.

Izjave so posnele Karin, Nika in vajenec Matevž. V etru sva bili Maša in Nika. Lektoriral je Aleš, brala je Premica, tehniciral je Bugi.