Otroci so doma. Šola tudi. Tokratni odprti termin za univerzo namenjamo vsem mladim, ki se že cel mesec šolajo od doma, ter vsem tistim, ki od doma že cel mesec poučujejo in ocenjujejo. Vsi delajo na daljavo: informacije od učiteljev in profesoric do učenk in študentov potujejo preko mailov ali spletnih učilnic oziroma VIS-a, nekateri se udeležujejo spletnih predavanj, drugi pišejo eseje in seminarske naloge, pripravljajo govorne nastope, rešene delovne liste in izdelke za likovno umetnost fotografirajo in pošljejo učiteljici. 

V naslednji uri bomo prisluhnili izjavam različnih posameznikov, ki so tako ali drugače del vzgojno-izobraževalnih institucij – na ravni osnovnih in srednjih šol, pa tudi fakultet in akademij. Izkušnje s šolanjem na domu so različne. Začenjamo pri najmlajših in besedo predajamo tretješolki Nii, ki se vrnitve v šolo veseli.

Mirna, ki obiskuje prvi razred, pa bi šolanje najraje nadaljevala doma.  

Čeprav je šolanje na daljavo lahko nekaterim otrokom tudi zabavno, pa je spremenjeni način življenja, šolanja in rutine nekaj novega in stresnega tudi zanje. Kako se malčki in otroci odzivajo na takšne situacije in na kaj moramo biti pri tem pozorni, nam je pojasnila Kaja Hacin, raziskovalka in asistentka na katedri za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti. 

Nove okoliščine seveda na različne otroke vplivajo zelo različno. Katere skupine otrok so v tej situaciji še posebej ranljive in kako jih lahko zaščitimo? 

Kako pa lahko blažimo posledice socialne izolacije, sprememb v rutini, prenehanja šolanja oziroma obiskovanja vrtca najmlajših?

Tudi če se vrtci in šole še v tem šolskem letu ponovno odprejo, bo način dela drastično spremenjen, socialni stiki pa še vedno omejeni oziroma strogo nadzorovani. Pri tem ima velik pomen tudi priprava otrok in malčkov na spremenjene razmere ob ponovnem odprtju vrtcev in šol.

Tudi pedagoška stroka se odziva na epidemijo in preučuje njene posledice za izobraževanje. Kaj se med epidemijo dogaja s pedagoško psihologijo in kaj nam ta svetuje, nam je poročala profesorica Cirila Peklaj s katedre za pedagoško psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Jasno je, da učenje na daljavo, vsaj v takšni obliki, kot ga imamo sedaj, poglablja razlike med učenci. Kaj konkretno lahko naredimo, da bi jih zmanjšali ali vsaj delno zavrli njihovo poglabljanje? 

Kaj pa je z motivacijo pri šolanju na daljavo? 

Dober večer. Pravkar se je odvrtel komad Don’t Be a Dropout Jamesa Browna, vi pa še vedno poslušate odprti termin za univerzo na Radiu Študent, kjer danes iz različnih zornih kotov komentiramo šolanje na domu. 

Premikamo se k srednješolkam in srednješolcem, ki bodo spremenjene razmere in pogoje za delo ali druženje ob vrnitvi v šole verjetno, upamo, lažje razumeli in upoštevali. Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor komentira, kako je potekala vzpostavitev dela na daljavo na njihovi gimnaziji in kateri so bili prvi problemi.

Vzpostavljanje novega načina dela je na različnih šolah potekalo različno, zaradi pomanjkanja informacij, usmeritev in navodil, ki so z ministrstva in zavoda za šolstvo prispela s precejšnjo zamudo, pa so bili vsi bolj kot ne prepuščeni samim sebi. Komentira profesorica na eni izmed ljubljanskih gimnazij. 

Tudi dijakinje in dijaki veliko delajo, predvsem pa so prisiljeni v veliko časa preživeti pred računalniškim zaslonom. Četrti letniki zraven tega še vedno čakajo na končno odločitev glede letošnje mature. Nekateri sicer že vedo, kako se bo zaključilo njihovo gimnazijsko izobraževanje. Dijaki in dijakinje, ki so letos obiskovali četrti letnik gimnazij na programu mednarodne mature, zaključnih izpitov ne bodo opravljali. Njihovo šolsko leto bi se moralo končati 10. aprila, zato so večino rednega pouka tako ali tako že opravili, namesto maturitetnih nalog pa bodo prejeli končno oceno na podlagi dosedanjega dela. 

Mednarodna izobraževalna organizacija IBO, ki certificira programe mednarodne mature, je zaključne izpite odpovedala po celem svetu. V Sloveniji program, ki ga skupno obiskuje 96 dijakov in dijakinj, izvajajo Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Kranj in II. gimnazija Maribor. O procesu zaključevanja programa mednarodne mature več pove Lorenčič.

Glede splošne mature pa ima Lorenčič takšnole stališče.

Kako in v kolikšnem obsegu se bo izvedla letošnja matura, se sprašujemo vsi. Pobude, da se maturo odpove, so že zaokrožile po spletu, pa vendar; če mature ne bo, bo potrebno najti druga merila za vpis na fakultete, ki pa lahko od dijakov in dijakinj zahtevajo še več priprav, s tem pa tudi stresa in napora. 

Dober večer. Pravkar se je odvrtel komad Schooldays angleškega benda The Kinks, vi pa še vedno poslušate odprti termin za univerzo na 89,3 MHz, kjer danes iz različnih zornih kotov komentiramo šolanje na domu. 

Fakultete do konca tega študijskega leta zagotovo ostajajo zaprte. Različni študijski programi imajo različna razmerja med praktičnimi in teoretičnimi vsebinami, kar pa je samo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na razlike v kakovosti izvedbe programov na daljavo v drugi polovici tega semestra. Izvajanje praktičnega dela pouka na magisteriju psihologije na Filozofski fakulteti komentira Erik.

Prenos praktičnega dela pouka pa ne poteka na vseh fakultetah enako gladko. Tako so na primer do nadaljnjega onemogočena snemanja zaključnih projektov študentov AGRFT-ja. Ivana, študentka tretjega letnika filmske režije na AGRFT-ju, o tem, kako naj bi izgledal drugi semester tretjega letnika v normalnih okoliščinah, kako izgleda zdaj in kaj je pri tem problematično.

Izkušnja študentke kiparstva je boljša, a se tudi ona zaveda, da bo praktično delo, v njenem primeru ateljejsko, treba nadoknaditi.

Zaradi specifike dela in omejenih možnosti za delo na daljavo nekateri študenti – tudi z drugih fakultet ali akademij – ne bodo mogli zaključiti letnika oziroma diplomirati v predvidenih rokih. Komentira Ivana.

Spremembe v učnih načrtih zaradi izrednih razmer potrjuje Gorazd Kovačič, predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predvideva, da bodo pogoji za vpis v naslednji letnik verjetno prilagojeni vsaj za nekatere študentke in študente, da pa bo za letos predvideno delo potrebno nadoknaditi v naslednjem študijskem letu.

O splošnem dogajanju oziroma vzpostavljanju ukrepov na Univerzi v Ljubljani nadaljuje Kovačič.

Kovačič deli še informacijo o tem, kolikšen odstotek predavanj in vaj se uspešno izvaja na celi Univerzi v Ljubljani. 

Zaradi razmer se bodo tudi izpiti izvajali drugače kot sicer. 

Ustni izpiti in vsesplošno delo preko spleta terjajo več energije, truda in koncentracije, pa tudi časa. 

S povedanim bi se strinjala tudi gimnazijska profesorica, ki nam je opisala svoj spremenjen delovnik. 

Podobno na ravni osnovnošolskih učiteljic in učiteljev poudari tudi profesorica Peklaj. ​​​​​​​

Če smo v uri odprtega termina za univerzo kaj ugotovili, je to verjetno dejstvo, da je v trenutnih razmerah tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah odprtih še precej relevantnih tem, na katere vsaj zaenkrat niti fakultete, niti pristojno ministrstvo, niti državni izpitni center in niti zavod za šolstvo še nimajo pripravljenih odgovorov. Četudi se situacija spreminja iz dneva v dan, bi določene aspekte vzgoje in izobraževanja po več enem mesecu karantene že lahko dorekli. Po spletu je na primer zaokrožila prva peticija, Peticija proti ocenjevanju na daljavo v osnovni šoli. Kolikšno moč bodo imele tovrstne pobude – še en primer je pismo štirih dijakinj in dijakov Gimnazije Poljane glede mature – prav tako ni jasno. 

A nedorečenim zadevam navkljub ...

Pravšnje leto za absolventski staž sta si izbrali Hana in vajenka Alja. 

Bral je Peter, tehniciral Jura, lektoriral pa Marko.