Inovativno učno okolje, prožne oblike učenja, neformalna, vseživljenjska, medkultuturna, kritična pedagogika, sporazumevalna zmožnost, kreativnost, digitalizacija.

Okej, pomatrali smo se z mantrami, sedaj pa k vsebini, naravnost v oddajo o evropski socialni skladnji. Tokrat se bomo posvetili trem projektom, vsi izhajajoči iz istega javnega razpisa, imenovanega  »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« in potem še širše sodijo pod baldahin “Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020” po prednostni osi projekta »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«.

Vse projekte financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad, potekajo pa od leta 2017 do leta 2022. Vsi se na takšne in drugačne načine trudijo implementirati pozitivne prakse, ki bi ponudile skupen konzorcij šolam, vrtcem in visokošolskim institucijam, formalizirale spoznanja o jezikih, pismenosti in kulturni vzgoji ter pripeljale od različnih razpršenih skupin do bolj poglobljenih in centraliziranih prizadevanj.  V šolsko polje vpeljujejo več širine, nove učne prakse in metode predvsem pri delu z manjšinskimi in ranljivimi skupinami šolajoče se populacije, nenazadnje pa odločevalcem elegantno suflirajo tudi modrosti o bogatenju šolskega prostora z večjezičnostjo ali kulturnim programom. Opus je še bolj obširen, ampak zato pa imamo sogovornike, ki jim bom precej predali besedo.

Torej, v nadaljevanju o projektih spregovorijo: dr. Karmen Pižorn, vodja projekta »Jeziki štejejo« s Pedagoške fakultete, ki je v tem primeru tudi poslovodeča organizacija, dr. Robi Kroflič s Filozofske fakultete in dr. Vesna Geršak s Pedagoške fakultete, ki sodelujeta v projektu »Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo«, ter dr. Tomaž Petek, sodelujoči in za Pedagoško fakulteto vodilni pri projektu »Bralna pismenost in  razvoj slovenščine«.

V projektno oddajo nas bo uvedla Karmen Pižorn, vodja projekta »Jeziki štejejo«, ki si prizadeva za raznojezičnost v osnovnih šolah, v vrtcih ter na višješolskih zavodih. Spregovori o konceptualnih osnovah projekta in njegovih ciljih:

IZJAVA

Nadalje Karmen Pižorn spregovori o dokaj hermetično zaprtem šolskem okolju, skozenj le počasi pronicajo novejše raznojezikovne prakse:

IZJAVA

Ta pogled na jezikovno sliko v šoli ne uvaja rešitev v dualizmih integracija - neintegracija ali obvladanje učnega jezika - neobvladanje, temveč prehod v novo jezikovno okolje opazuje procesualno. Pozornost je posvečena predvsem območju medjezikovnega, torej možnosti za delo v različnih jezikih za priseljenske otroke, pa tudi za otroke, ki poznajo primarni učni jezik. Ob tem torej tudi za možnost uporabe učnega gradiva, na primer literature ali učbenikov, ki so v maternem jeziku neslovenskih učencev.

IZJAVA

Ne gre torej za nujno bolj intenzivno učenje tujih jezikov na šolah, temveč za sprejemajočo šolsko kulturo raznojezičnosti. Kulturo, ki dopušča večpomenskost med poukom, pogovor v jeziku, ki je učencem materni, četudi to ni slovenski jezik, možnost branja pesmi in besedil v tujih jezikih, bolj sproščeno medjezikovno sporazumevanje. Cilj projekta ni izmojstriti učence v novih jezikih, temveč preko vzgoje vzbuditi bolj dobrohotno recepcijo jezikovne tujosti ter namesto strahu in odpora v večjezičnih situacijah iz učencev izvabiti občutke zabave ob dvoumnosti jezikov.

Naslednji projekt, o katerem smo spregovorili, nosi naslov »Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo«. Poslovodeči partner je sicer v tem primeru Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, mi pa smo spregovorili s projektnima koordinatorjema na dveh članicah Univerze v Ljubljani, z dr. Robijem Krofličem s Filozofske fakultete in z dr. Vesno Geršak s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Sogovornika o tem, kaj kulturno-umetnostna vzgoja pomeni, širše in ožje, v okviru prijavljenega projekta:

IZJAVA

Gre torej za vzgojo z umetnostjo, a obenem izobraževanje o umetnosti. S tem pa za rahljanje šolskega kulturnega prostora, v katerega bi privabili etablirane, pa tudi manj znane ustvarjalce, ki pa sicer za sodelovanje potrebujejo titulo samostojnega kulturnega delavca.  Učencem bi umetnost približali, obenem pa spodbudili dolgoročno sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi in kulturnimi institucijami.

IZJAVA

Vsebinski cilji so torej trojni:

IZJAVA

Nazadnje bomo k besedi povabili še dr. Tomaža Petka, ki je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani koordinator projekta »Bralna pismenost in razvoj slovenščine«, posle pa v tem primeru vodi  Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Tomaž Petek najprej spregovori o osnovnih premisah petletnega projekta:

IZJAVA

Zanimalo nas je tudi, kako poteka razvoj “diagnostične ocene bralne pismenosti” in kako se odraža v predšolskem in šolskem sistemu.

IZJAVA

Del projekta je torej namenjen boljšemu prepoznavanju in rokovanju z bralno pismenostjo med izobraževalci. Obenem projekt v svoji srži nosi tudi načrt razvoja šolskih knjižnic. Prišli smo do konca verižne predstavitve projektov, ki jih bode za pet let financiralo naše ministrstvo v bratstvu z Evropskim socialnim skladom. Denar iz nedrja Evrope bo dobrohotno padal po naši izobraževalni grudi. Tako je to. Financirani projekti so dobro osmišljeni in vključujoči: do lokalne skupnosti, manjšinske populacije, učencev z migracijskim ozadjem, do ranljivih skupin v šolah, ter otrok s takimi in drugačnimi prikrajšanostmi v sistemu. Projektnemu delu pripadajoči fascikli dokumentacije so morda malo odbijajoči, ampak poroka s poročili je itak primarna preživetvena strategija družboslovca. Kar je v tem sklopu projektov najbolj nade budno, je trajnost financiranja: za pet let, kar odpira čas za poglobljeno analizo stanja na terenu, nežno implementacijo ukrepov, opazovanje rezultatov v daljšem obdobju, izdajo poročil, monografij, in nenazadnje up na trajno spremembo v šolskem prostoru. Od nereflektirano eklektičnih k eklatantnim ukrepom, ne več stara dobra projektna začasnost, ampak trajnostne sheme - Junckerjeve socialne petletke. Upamo torej na nove šolske knjižnice, umetnike in umetniško produkcijo v šolah pa na  žlahtnega  raznojezikovnega duha, ki bi v naše institucije pripihljal skupaj z odprtostjo za drugačnost.

Oddajo podpira Evropski parlament.