Tribuna po Tribuni
Fotografija je bila posneta pred nekdanjim sedežem Tribune na Kersnikovi ulici [junij, 2018].
List ljubljanskih študentov Tribuna je študentski časopis, ki s krajšimi in daljšimi presledki izhaja od leta 1951. Večino časa svojega obstoja je predstavljal generacijski glas kritičnosti in upora. Od ustanovitve naprej je pokrival študentska vprašanja in gibanja po vsem svetu, problematiziral visoko šolstvo ter predstavljal pomembno interaktivno platformo, na katero so lahko študentje naslavljali svoja vprašanja, pisma in komentarje.
Sčasoma je začela Tribuna objavljati vse bolj poglobljene teoretske prispevke, prevode znanih avtorjev, kritične razprave in analize, vezane na aktualno družbeno dogajanje. V 70. in 80. letih je z oddaljitvijo od splošnega novičarskega pristopa in obstoječe politike postopno pridobivala vse bolj radikalen naboj. V času osamosvojitve in proti koncu 90. let je Tribuna ponovno prevzela predvsem poslanstvo študentskega glasila in v različnih valovih objavljala bolj in manj harmonično s svojo izdajateljico, Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani - v nadaljevanju ŠOU. Sledilo je prvo daljše obdobje zamrtja delovanja, ko je Tribuna med letoma 1998 in 2009 popolnoma prenehala izhajati.
Leta 2009 je Tribuna na pobudo takratnega predsedstva ŠOU ponovno zaživela. Začetek novega obdobja delovanja komentira Robert Bobnič, član prvega uredniškega odbora in kasnejši urednik.
Začetek vzpostavljanja produkcije povzame Izidor Barši, urednik Tribune med letoma 2013 in 2015.
Branja na novo vzpostavljene Tribune se spominja naključni bralec Luka.
Pomemben del Tribunine identitete je bila njena vizualna podoba. Način dela podrobneje opiše Barši.
O pomenu Tribune Jasmina Šepetavc, ki je kot prva ženska urednica časopis vodila med letoma 2013 in 2014.
Pomembna vidika Tribunine produkcije sta bila tudi vse bolj radikalno eksperimentiranje ter odnos s širšim družbenim prostorom in dogajanjem. Primere spreminjanja, prilagajanja in eksperimentiranja s formo opišeta Barši in Bobnič.
Na začetku je Tribuna izhajala mesečno; letno je izšlo deset tiskanih številk. Že po enem letu od ponovne vzpostavitve revije so se začele težave s financiranjem s strani ŠOU, ki so zaznamovale produkcijo časopisa v celotnem obdobju med letoma 2011 in 2015. Vzroke za vsakoletno nižanje sredstev opišeta Robert Bobnič in Jasmina Šepetavc.
Ustvarjalci in ustvarjalke so zato iskali različne načine za ohranitev produkcije časopisa.
V začetku marca 2015 je predsedstvo ŠOU proti volji sodelavcev Tribune za novo urednico potrdilo Ano Pavlič, ki je od petčlanskega programskega sveta dobila tri glasove za in dva proti, pri čemer je bil odločilen glas predstavnika založbe Beletrina. Uredništvo časopisa je soglasno zavrnilo njeno kandidaturo in podprlo edinega protikandidata Aleša Mendiževca. Presenetljiva nastavitev nove urednice je bila mogoča zaradi nekaj predhodnih in predvsem preračunljivih administrativnih reform, s katerimi je razpis za odgovornega urednika, ki je bil prej interne narave, postal javen. Nanj se je zato lahko prijavila tudi Ana Pavlič, ki s Tribuno pred tem ni sodelovala, razen kot neuspešna udeleženka avdicije za pisko leto prej. Sledila so mnoga prizadevanja za preklic imenovanja, ki je napovedovalo naglo preusmeritev Tribuninega delovanja in izsiljen zaton produkcije v obliki, v kakršni se je vzpostavila med letoma 2009 in 2015.
V medijsko odmevnih odzivih so sodelavci in podporniki časopisa navedli, da novi urednici manjkata jasna strategija za vodenje sicer uspešnega alternativnega študentskega medija ter vpogled v njegovo delovanje. Obenem so poudarjali, da bo z menjavo urednice prišlo do preobrazbe sicer neodvisnega in angažiranega medija v populistično enakozvočnico, ki s Tribuno, kakršna se je vzpostavila med letoma 2009 in 2015, ne bo imela nobene povezave več. Kljub mnogim pismom podpore, opozorilom in kritikam ŠOU ni popustila pri poseganju v delovanje Tribune in Ana Pavlič je ob celotni menjavi kolektiva ostala na mestu odgovorne urednice vse do začetka leta 2020.
V mandatu Ane Pavlič, ki je trajal štiri leta in pol, je izšlo 9 tiskanih številk, 53 komentarjev, 12 recenzij ter 5 ilustracij, kar ne obsega niti tretjine produkcije med letoma 2009 in 2013. V času njenega urednikovanja se je okoli urednice zbralo nekaj stalnih piscev. Glavno jedro uredniškega odbora so sestavljali Marko Hočevar, mladi raziskovalec na FDV, Marike Grubar, doktorska študentka na FF in trenutna tožilka ŠOU, Tibor Rutar, takratni asistent na FF, in njegova sestra MinEa Rutar. Tako prejšnja urednica kot večina stalnih piscev, ki so redno objavljali v času njenega urednikovanja, se na poziv h komentiranju delovanja Tribune v tistem obdobju za to oddajo niso odzvali oziroma so sodelovanje zavrnili. Ena izmed članic uredniškega odbora je zavrnitev sodelovanja pospremila s pojasnilom, da je za Tribuno pisala tako malo in toliko časa nazaj, da »nima kaj zares za povedat«.
Ana Pavlič je v pisni izjavi, ki jo je konec novembra 2019 ob izteku svojega mandata podala za našo redakcijo, produkcijo časopisa v času svojega urednikovanja komentirala tako: »V proces dela smo uvedli odprte razpise za zbiranje prispevkov, s čimer smo želeli k pisanju spodbuditi največje število študentov in študentk različnih smeri - to nam je tudi uspevalo s prispevki študentov naravoslovnih smeri študija. Odziv je bil vedno različen, glede na razpisano tematiko. Tematske številke so bile izbrane na podlagi pogovora v uredništvu, vedno pa so se dotikale aktualnih družboslovnih in humanističnih premislekov, pri čemer smo jih vedno želeli predstaviti na čim širši način, da bi pokazali na njihovo kompleksnost in da bi k pisanju spodbudili kar največ študentov in študentk (npr. Narava in družba, Ekonomija in družba, Znanost, objektivnost in racionalnost, posebna izdaja ob Marihuana maršu ipd.).«
V začetku letošnjega leta je bila imenovana nova urednica, Manja Arnšek, študentka rusistike in slovenistike, ki s časopisom - tako kot prejšnja urednica - ni sodelovala, dokler ni zasedla mesta urednice. Potek postopka imenovanja natančneje opiše Svit Komel, predstavnik Radia Študent v programskem svetu Tribune.
Svit povzame še pomisleke glede potrditve nove urednice in pomanjkljivosti pravilnika o delovanju stalne dejavnosti Tribuna.
V prvem komentarju, ki ga je nova urednica ob prevzemu funkcije podala za našo redakcijo, je povedala, da bo nadaljevala z objavljanjem javnih pozivov za nove pisce. S tem naj bi namreč zagotovila kar najbolj raznolike ustvarjalce, pisce in vsebine. V svoji viziji je ohranila izdajanje tiskane revije najmanj dvakrat letno.
S pozicije »približno dvoletne bralke Tribune« ocenjuje delo predhodne urednice in obravnavanje vsebin kot »všečno in kakovostno«. Veseli jo tudi »da je bil dan prostor teoretskim temam, ki so morda drugače zapostavljene«. V prihodnosti pa želi nadgraditi in razvijati tudi literarno-umetniški del, ki ga ocenjuje kot nekoliko zapostavljenega.
To, da je nova urednica v svojem približno polletnem urednikovanju razvijala predvsem literarno-umetniški del, je jasno razvidno že po površnem pregledu Tribunine spletne strani. V letu 2020 so bili v novi kategoriji »Iz domačega naslonjala« do avgusta objavljeni štirje komentarji in devet prispevkov. Po naslovu in času nastanka nove rubrike lahko sklepamo, da je namenjena prispevkom, ki so bili brez jasnejšega vsebinskega koncepta ali rdeče niti objavljeni v obdobju omejitev, povezanih z zamejitvijo širjenja epidemije. Po vzoru prakse, ki se je uveljavila v času urednikovanja Ane Pavlič, je vseh devet prispevkov objavljenih pod psevdonimi oziroma podpisanih z inicialkami, kar je urednica pojasnila kot ukrep za »zagotavljanje varnosti v prežečem svetu«. Od julija do konca avgusta ni bil objavljen noben prispevek.
V kratki pisni izjavi, ki smo jo dobili od nove urednice, smo izvedeli, da produkcija časopisa trenutno poteka na spletu in da še ne razmišljajo o tiskani izdaji časopisa. Ob krčenju sredstev financiranja s strani ŠOU je namreč izvisela tudi Tribuna - po besedah odgovorne urednice ni organizacija v pol leta, odkar je prevzela funkcijo, »dejavnosti namenila niti prebite pare«. V finančnem načrtu ŠOU za leto 2020 je sicer predvideno, da bo ustanovitelj Tribuni namenil 12.000 evrov, kar je približno 13.000 evrov manj kot prejšnja leta. Po besedah urednice sredstev še niso prejeli. Obenem finančni načrti ŠOU ne odražajo realne slike financiranja, finančnih poročil o dejanskih prilivih pa do snemanja te oddaje še nismo dobili.
Medtem ko je Tribuna po letu 2015 izgubila pridobljeni potencial, naboj, prostor in skupnost ter se spremenila v istoimenski skelet in karierno stopničko, pa je videti, da vsaj težave s financiranjem ostajajo stalnica v njeni produkciji. Končali bomo srednje pesimistično.
Oddajo je pripravila Alja.
Dodaj komentar
Komentiraj