Lepo pozdravljeni v oddaji Frequenza della scienza, v kateri poglobljeno razpredamo o najrazličnejših pojmih in procesih v svetu fizike, kemije, biologije ter drugih naravoslovnih ved. Za opisi teh najrazličnejših procesov stojijo raziskovalne skupine, ki neprestano odkrivajo pravila, ki upravljajo tokove sveta. Tokrat se bomo v oddaji posvetili ozadju delovanja raziskovalnih skupin. Predstavili bomo finančno plat delovanja v znanstveni sferi, z glavnim poudarkom na Sloveniji. V ta namen smo v goste povabili doktorico Špelo Stres, raziskovalko na Institutu »Jožef Stefan«. Do januarja letos je vodila Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, krajše ARIS. V oddaji bomo odkrivali, kako do raziskav sploh pride – od političnih odločitev do upravljavcev raziskovalnih programov ter samih raziskovalk in raziskovalcev. Prav tako bomo primerjali različne pristope k znanstveni dejavnosti – od Evropske unije do Združenih držav Amerike in Kitajske.

Začenjamo s Slovenijo. Dodeljevanje raziskovalnih programov, nadzor nad njihovim delovanjem in vpletenost v mednarodno mrežo financiranja pri nas vodi ARIS. Agencija, v kateri deluje približno 100 ljudi, je razdeljena na štiri področja – področje za zagotavljanje kakovosti, za finančno delovanje, za pravne zadeve in za raziskovalne in inovacijske ukrepe. Prav slednje je najpomembnejše za delovanje znanosti, saj obsega raziskovalno in inovacijsko delovanje in mednarodno sodelovanje. V sklopu mednarodnega sodelovanja ARIS skupaj z drugimi nacionalnimi agencijami za raziskovanje sofinancira skupne raziskave med državami. Doktorica Špela Stres predstavi, kako je bil ustanovljen ARIS in kakšno vlogo ima v slovenski znanosti. 

ARIS je maja 2023 prevzel del vloge agencije SPIRIT, ki vodi državne investicije v gospodarske inovacije. Inovacije delimo na tako imenovane stopnje tehnološke razvitosti, technology readiness level, s kratico TRL. Koncept tehnološke razvitosti v svetu proizvodnje predstavlja razvoj produktov na lestvici od ena do devet, od osnovnega koncepta – nivo ena – do široke uporabe – nivo devet. Osnovne raziskave tu spadajo na nivoje od 1 do 3, od razvoja ideje do potrditve koncepta. Start-upi iščejo svoje priložnosti na nivojih od 4 do 7, na katerih želijo koncept funkcionalno potrditi. Zrela podjetja delujejo na nivojih 8 in 9 in uporabljajo celotno predhodno pridobljeno znanje za zagotavljanje produkta ali storitve. 

Vloga ločitve med znanstvenoraziskovalno ter inovacijsko dejavnostjo prihaja vedno bolj do izraza tudi ob nedavnem predlogu novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. V noveli je izražen namen, da se poleg enega odstotka BDP za znanstvenoraziskovalno financiranje dodatna četrtina odstotka nameni inovacijski dejavnosti. Doktorico Stres smo povprašali, kako ARIS postavlja mejo med financiranjem znanosti in inovacij. 

Z letošnjo novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti se obeta tudi povišanje razdeljenih sredstev. Agencija za raziskovalno dejavnost je leta 2005 financirala projekte v skupni višini 123 milijonov, leta 2021 v skupni višini 204 milijone, lani pa kot ARIS v skupni višini kar 360 milijonov evrov. Prav tako se napoveduje dodatno poviševanje sredstev v prihodnjih letih. Kako bo občutiti to spremembo, pove Stres.

Ob stabilnem financiranju lahko znanstvene skupine pridobivajo sredstva tudi z direktno prijavo projekta. V preteklosti je bila agencija za raziskovalno dejavnost obtožena netransparentnih in rokohitrskih spreminjanj rokov, diskriminatorne obravnave vodij projektov in dodeljevanja razpisnih sredstev. Da bi bili projekti izbrani po meritornem postopku, je bilo pod vodstvom doktorice Stres na ARIS-u sprejetih več protokolov. Doktorica Stres predstavi, kako trenutno poteka izbor projektov.

Da v Sloveniji raziskava prejme financiranje, mora torej projektno prijavo pregledati in izbrati skupina neodvisnih zunanjih ocenjevalcev. Ocenjevalci podpišejo pogodbo o sodelovanju z ARIS-om, s čimer se zavežejo k nerazkrivanju informacij, za svoje delo pa prejmejo manjšo denarno kompenzacijo. Na ta način ARIS zagotavlja pravično dodeljevanje sredstev z minimiranjem možnosti korupcije.

Raziskovalne skupine so sestavljene iz konglomerata raziskovalk in raziskovalcev najrazličnejših starosti. ARIS posebno pozornost prihodnji generaciji posveča s programom Mladi raziskovalci. Število novih mladih raziskovalk in raziskovalcev na letni ravni niha med 150 in 300, kar presega potrebe univerz in raziskovalnih inštitutov za reprodukcijo lastnih kadrov. Po podatkih statističnega urada je od leta 2009 v visokošolskem sektorju število zaposlenih oseb z doktoratom naraslo le za dobrih 15 odstotkov, na 4000. Po drugi strani se je v poslovnem sektorju od leta 2009 do 2020 število oseb z doktoratom potrojilo – z dobrih 1000 na dobrih 3000. Seveda lahko doktorate financirajo tudi podjetja. Doktorico Stres smo povprašali, kakšna je razlika med mladimi raziskovalkami in raziskovalci v akademski sferi ter gospodarstvu in ali obstaja bojazen pred tekmovanjem za odlične kadre med javnimi raziskovalnimi strukturami in podjetji.

Kako se ARIS organizira, ima torej ključen pomen za sedanji in prihodnji položaj slovenske znanosti v svetu. V osnovi ARIS sprejme naročilo ministrstev in izpelje razpis, s katerim po meritornih protokolih najboljšim prijavam nameni financiranje. Čeprav je funkcija ARIS-a v osnovi birokratska, lahko z učinkovitim delovanjem prepreči dodeljevanje sredstev mimo vrste. Za zmanjšanje birokratizacije smo v Sloveniji sprejeli tudi novo strategijo financiranja, po kateri univerze in inštituti prejemajo tako imenovano stabilno financiranje za večletno obdobje. Kot se strinja tudi naša gostja, bomo šele po nekaj ciklih stabilnega financiranja ugotovili, ali je bila ta usmeritev pravilna. 

Funkcija ARIS-a presega razdeljevanje sredstev na področju znanosti in inovacij. S spodbujanjem odprte znanosti podpira dostopnost pridobljenih rezultatov. O tem in o postavitvi slovenske znanosti v širšo raziskovalno sfero, s primeri iz Evrope, Kitajske in ZDA, pa v nadaljevanju. Pred tem si privoščimo krajši glasbeni premor: Koikoi - Hrast.

Raziskovalne skupine v Sloveniji se prijavljajo tako na domače kot na tuje projekte, večinoma v sklopu Evropske unije. Glavni program financiranja znanosti v sklopu EU se imenuje Horizon Europe oziroma Obzorje Evropa. V programu je med letoma 2021 in 2027 na voljo 93,5 milijarde evrov sredstev, cilj je raznoliko zoperstavljanje problemom Evropske unije. V sklopu programa so na prvi steber vezane temeljne raziskave, kot je na primer prijava Evropskega raziskovalnega sveta oziroma ERC-prijava. Ta ugledna prijava se podeljuje za projekt v višini od 1,5 do 2,5 milijona evrov za dobo petih let. V Sloveniji je trenutno v teku 38 takih projektov. Drugi steber programa Horizon pokriva ciljne raziskovalne tarče, kot so na primer zdravje, družbena vključenost, okolje in hrana. V tretji steber, imenovan Inovativna Evropa, je kot članica upravnega odbora Evropskega inovacijskega sveta vključena naša sogovorka. Razliko med Slovenijo in Evropo v dojemanju financiranja inovacij predstavi doktorica Stres.

Znanstveno delo je vključeno v širše politično ozračje. Evropski model znanosti seveda ni edini. V februarskem članku v Delu je naša sogovorka opisala tri različne modele delovanja znanosti v svetu. Citiramo: »Ti pristopi ponazarjajo tri modele: državni nadzor – Kitajska, birokracija – Evropa in komercializacija – ZDA.« Konec citata. Doktorica Stres kritično presodi, kam naj bi se po njenem mnenju usmerila slovenska znanost.

Poleg hiperprodukcije je težava, ki tare celotno znanstveno sfero, visoka cena objavljanja v znanstvenih revijah. Kot protiukrep daje ARIS vedno več veljave odprtemu dostopu. Pristopil je denimo k založniški platformi z diamantnim odprtim dostopom Open Research Europe, na kateri sta objavljanje in dostop do člankov brezplačna, ta mehanizem objavljanja pa za zdaj nima faktorja vpliva. Kaj vse omogoča tak način, pove Stres.

Agencija ARIS sledi širši politični sliki in omogoča financiranje znanosti glede na cilje slovenske politike. Odgovora, ali je usmeritev prava, ne bomo določili z analizo delovanja ARIS-a, ampak je agencija nujen osnovni mehanizem meritornega dodeljevanja sredstev. Kam se bo slovenska znanost obrnila v prihodnje, še ni znano, lahko pa s spremljanjem usmeritve evropske znanosti določamo projekcijo slovenske. Glavni evropski program financiranja znanosti Horizon se zaključuje leta 2027. Prvi osnutki novega načrta so bili nedavno objavljeni, vendar več o tem v prihodnjih oddajah znanstvene redakcije Radia Študent.

Poslušali ste oddajo Frequenza della scienza, v kateri smo prikazali financiranje znanosti v Sloveniji. Delovanje agencije nam je predstavila nekdanja direktorica ARIS-a, doktorica Špela Stres. Oddajo je pripravil Sergej, urednikoval je LukaS, bral sem Biga, tehniciral je Oli.