Čeprav so vsi mislili, da bodo z odhodom Vlatka Previšića z mesta dekana zadeve na zagrebški filozofski fakulteti prešle v normalo, se to na žalost ni zgodilo. Situacija se je samo še bolj zapletla. Spomnimo, Senat Univerze v Zagrebu je po grožnji Plenuma Filozofske fakultete o zasedbi fakultete, Previšića odstavil s položaja dekana, ker je izpolnil pogoje za upokojitev. S to potezo sta rektor in Senat pravzaprav pomagala Previšiću, ki je uradno zaključil mandat dekana zaradi svojih let in ne zaradi nevšečnosti, ki jih je v svojem mandatu izvajal.

Senat je na tej isti seji imenoval tudi vršilca dolžnosti dekana, izrednega profesorja Željka Holjevaca, ki naj bi na položaju ostal do izbora novega dekana. Poleg tega je Senat imenoval tudi vršilca dolžnosti prodekana Filozofske fakultete, kar sicer ni v njegovi pristojnosti, temveč v pristojnosti Sveta Filozofske fakultete. Oktobra je Željko Holjevac na fakulteti sklical sejo in trdil, da je odločitev Senata o razpustitvi Študentskega sveta legitimna ter da študentje v tem Svetu ne morejo imeti svojih predstavnikov, dokler ne bo novih volitev za Študentski svet. Takrat je večina članov Sveta sejo zapustila z izjavo, da ne želijo sodelovati v Svetu brez študentov. Čez dober mesec, natančneje 21. novembra 2015, je potekala seja Sveta Filozofske fakultete, ki so jo sklicali člani Sveta, in ne vršilec dolžnosti dekana, ki se na njej tudi ni pojavil. Trdil je, da to sploh ni seja, temveč neformalni sestanek članov Sveta, ker zasedanja ni sklical on sam. To je bil eden od razlogov, da ga je Svet odstavil in Senatu Univerze za ta položaj predlagal profesorja Nevena Budaka. Svet je takrat izbral tudi nove predstavnike fakultete v Senatu Univerze, ker so predhodniki glasovali v skladu z rektorjevimi nagnjenji in se niso zavzemali za dobrobit in interese Filozofske fakultete. Sprejete so bile tudi odločitve, ki bi morale biti uveljavljene že na redni seji, da bi fakulteta končno lahko začela funkcionirati.

22. in 23. novembra so potekale ponovne, tako imenovane izredne volitve za Študentski svet Filozofske fakultete. Čeprav se kandidati izbirajo posamično, sta se na teh volitvah oblikovali dve neformalni kandidatni listi. Prva se je imenovala “Filozofska je naša”, v kateri so bili tisti, ki so se izpostavili v borbi proti spornemu združevanju s Katoliško bogoslužno fakulteto in proti Previšićevi avtokraciji. Drugo listo, imenovano “Prebudimo Filozofsko”, so sestavljale osebe, do takrat nepoznane večini študentov fakultete. Plenum je podprl listo “Filozofska je naša”, za listo “Prebudimo Filozofsko” pa se je izkazalo, da jo podpirajo različne cerkvene organizacije. To je pokazal tudi Facebookov algoritem, ki je pod opcijo “všeč mi je” na strani “Prebudimo Filozofsko” prikazal različne strani z versko in tudi politično tematiko.

Drugi dan volitev, 23. novembra, so vsi pričakovali rešitev situacije, saj je rezultat volitev pomenil tudi oblikovanje novega študentskega sveta, in končno, možnost sklica seje Sveta fakultete s študentskimi predstavniki. No, to se ni zgodilo. Volilna skrinjica je bila ta večer zapečatena, glasovi se niso šteli, ker je bilo v skrinjici najdenih troje lističev več, kot je bilo volivcev. Glede na to, da je bila udeležba ogromna, se ni vedelo, če to ustreza listi “Prebudimo Filozofsko”. Slednja je s poceni triki skušala podkupiti volivce in razglašala prazne obljube. Ponovne, pravzaprav zdaj že drugič ponovne volitve za Študentski svet so potekale 7. in 8. decembra. Rezultati so bili več kot dobri za listo “Filozofska je naša”, kar petnajst kandidatov te liste je zasedlo mesta v šestnajstčlanskem Študentskem svetu. Če bi lista imela šestnajst kandidatov, bi  zasedli vsa mesta. S tem je Filozofska še enkrat rekla “ne” avtokraciji posameznikom na Univerzi in “da” brezplačnemu ter sekularnemu izobraževanju. Lista “Prebudimo Filozofsko” pa je dobila enega člana Študentskega sveta.  

Tako se je odvil še en dogodek, ki bo zadal udarec rektorju Damirju Borasu. Masa ljudi, večinoma študentov in profesorjev Filozofske fakultete, se je zbrala na protestnem shodu, ki je potekal od Filozofske fakultete do stavbe rektorata. S shodom so spremljali nove predstavnike Filozofske fakultete na sejo Sveta Univerze. Pred rektoratom pa je tako imenovana “Intervencijska policija” ščitila rektorja - tako so bile naslovljene medijske objave o shodu. Nove predstavnike Filozofske fakultete so spustili na sejo Senata, vendar jim tam ni bilo dovoljeno govoriti. Senat je sejo Sveta, ki je potekala 21. novembra, razglasil za nelegitimno, ker je ni sklical Željko Holjevac, temveč člani Sveta sami. S tem je Holjevac ostal na mestu vršilca dolžnosti dekana, stari predstavniki Filozofske fakultete pa so ostali člani Senata. Na zadnji delovnik pred božičem je bil oblikovan nov Študentski svet, ki je izbral delegate za Svet Fakultete. Željko Holjevac ve, da nima dovolj podpore, da bi ostal vršilec dolžnosti dekana, kaj šele, da bi bil izbran za dejansko mesto dekana. Podpore ni imel niti prej, še manj pa zdaj, ko ima šestnajst študentskih glasov proti sebi. Pred Svetom Filozofske fakultete stojijo pomembne odločitve, najbolj važna pa se zdi izbira novega dekana. Po zmagi na volitvah za Študentski svet zdaj vse deluje enostavnejše, kot da se bo fakulteta zopet spravila v red. Zdaj se ve, kljub vsemu, Filozofska je naša! Ostaja samo še vprašanje; ali ima rektor zopet kakšen skriti adut, ki bi izzval pravni kaos na Filozofski? Upajmo, da ga nima.

Iz Zagreba za Radio Študent Denis Gaščić,

član Študentskega sveta Filozofske fakultete v Zagrebu.

[Prevedla Staša Jovanović]