Komentar na sledeči dogodek Resorja za obštudijske dejavnosti ŠOU, na fb se dobi na nasledenjem linku: https://www.facebook.com/events/807360956123484/

Osmi marec, dan žena, je mednarodni praznik, na katerega se spominjamo trdega boja, skozi katerega so morale naše prednice, da smo danes bolj enakopravne. Praznujemo ga že od leta 1909, ko se je v New Yorku zgodila stavka tekstilnih delavk. Vendar pa takrat še niso določili točnega datuma. To se je zgodilo šele ob stavki delavk v takratnem Petrogradu 21. februarja 1917 - po našem koledarju 8.3., ki so s tem zanetile revolucijo.

Letos je dogajanje ob osmem marcu ponovno pestro in raznoliko. Začela se je kampanja #jaztudi Inštituta 8. marec, ki opozarja na spolno nasilje, prvega marca pa se začne projekt 45 dni feminizma, ki letos predstavlja protestno držo proti seksizmu in mobingu na naših univerzah, kjer storilci ostajajo nekaznovani, in opominja na to, kaj to pove o drži naše družbe do žensk. Na sam osmi marec se bo zgodil protestni shod, na katerem se bo opozarjalo na najbolj aktualne problematike, ki se tičejo žensk, in od odločevalcev ter odločevalk in splošne družbe zahtevalo, da resno pristopijo k temi. Preseči je treba simbolične izjave in prazno hvalo ženskam enkrat na leto.

In kaj na ta datum načrtuje Študentska organizacija Univerze v Ljubljani? Šoping izlet v Gradec. Po njihovih besedah so se odločili, da, če kar citiramo: “dekletom poklonimo njihovo najljubše darilo - celodnevni šoping. 8. marca se bomo v jutranjih urah iz Ljubljane preko Celja in Maribora odpravili do Gradca - drugega največjega avstrijskega mesta, kjer se na več kot 85.000 kvadratnih metrih razprostira nakupovalno središče Seiersberg s kar 200 trgovinami, ki ponujajo preko 800 blagovnih znamk. Med drugim nas čakajo tudi nakupi priljubljene irske blagovne znamke Primark, kozmetike KIKO pa tudi nakupi v eni največjih Zarinih poslovalnic v tem delu Evrope. Ne odlašaj in se nam pridruži, saj veš, šoping je najboljša terapija!” Konec citata. Pa vendar nas to to niti ne bi smelo presenetiti, ko gre za Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, katere študentski zbor je pretežno sestavljen iz moških predstavnikov. Od 45 poslanskih mest jih ženske zasedajo samo 16, prav tako pa je tudi večina vodstvenih funkcij zasedena s strani moških - vodje resorjev, predsednik, direktor so v veliki večini moški. Spomnimo se tudi  incidentov ob preteklih volitvah v študentski zbor, ki so potekale oktobra 2016. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so po poročanju kandidatk člani vodilnih skupin v študentski organizaciji uporabljali resnično nizkotne metode proti konkurenčnima kandidatkama, od lažnivih osebnih diskreditacij do fizičnega in spolnega nadlegovanja. Zdi se, da je tudi iz njihovih praks razvidno, da jim za spolno enakopravnost ni ravno mar. ŠOU tako izkazuje svoje nerazumevanje konceptov in elementov patriarhalne družbe, na katere feministke s svojim delovanjem opozarjajo že leta, in propagira škodljive stereotipne predstave o ženskah. Nenazadnje izrabljajo tudi to, da kozmetična in oblačilna industrija profitira na vse bolj dragih in zahtevnih lepotnih standardih. Stereotip, da imajo ženske veliko potrebo po nakupovanju torbic, čevljev, oblek in kozmetike, je danes sprejet kot nekaj samoumevnega in celo prirojenega. Pojavljajo se kvazi-znanstvene evolucijske teorije o tem, kako ženska nagnjenost k nakupovanju izvira še iz nabiralniških družb, vendar obstajajo dokazi, da nabiranje in lov nista bila ločena po spolih. Filmi in serije, kot je Seks v mestu, so utrdile podobo o nakupovanju dragih oblačil kot ene od najpomembnejših in najbolj priljubljenih dejavnosti žensk.

Na drugi strani imamo norčevanje moških iz ženskih nakupovalnih navad in obupavanje nad tem, da morajo spremljati partnerke v trgovine. Pripovedujejo si, kako je treba kreditne kartice varovati pred ženskami, na žensko nakupovanje pa gledajo s posmehom in prezirom. Od žensk pričakujejo stalno urejenost in privlačnost, čeprav mnogi tega zavestno ne priznavajo, hkrati pa se zgražajo nad preveč naličenimi ženskami in duhovičijo o prvih zmenkih na bazenu. Za nepoučene: obstaja urbana modrost, da je treba žensko na prvi zmenek peljati na bazen, da lahko moški vidi, kakšna je brez ličil. Promoviranje nakupovanja kot zabave in celo “terapije” nedvomno nikomur ne koristi bolj kot trgu. Ženske so dobičkonosna ciljna publika, ki se jo že dolga leta sistematično prepričuje v kupovanje vse več izdelkov, ki rešujejo umetno ustvarjene probleme. Lepotna industrija gradi na obstoječih vzorcih spolne socializacije, jih izkorišča pa tudi ojačuje in ustvarja.

Eden od primerov je odstranjevanje dlak, ki je danes milijardna industrija. Pred začetkom dvajsetega stoletja ni bilo prepričanja, da si morajo prav ženske odstranjevati dlake po telesu. Uvedba tega trenda je zasluga podjetja Gilette, ki je “zavohalo” nov vir dobička v prepričevanju žensk, da se morajo briti. Prva britvica za ženske je bila izdelana leta 1915. Dekletom se že med primarno socializacijo sporoča, da morajo biti lepa in urejena in tako videz postavljajo kot vrednoto, h kateri morajo stremeti in  ki jih validira. Nemogoče se je izogniti sporočilom o tem, kakšna je zaželena in cenjena ženska, ki prihajajo z vseh strani. Od tukaj lahko razumemo nakupovanje in stremenje k dobremu izgledu kot kolektivni družbeni pritisk na ženske, ki enači vrednost z videzom in kar kapitalizem ter raznorazne industrije s pridom izkoriščajo za ustvarjanje vse več presežne vrednosti. Seksizem in objektivizacija žensk vodita v slabo samopodobo. To žal ni le teorija, pač pa realnost večine žensk v naši družbi. Pomanjkanje ženske samozavesti je dobičkonosen posel. Ženske šoping dejansko uporabljajo za lajšanje čustvenih težav zaradi slabe samopodobe ali drugih slabih razpoloženj. Nakupovanje kot terapija pa je začaran krog - rešuje problem, ki je tudi njegov vzrok in pogoj. Prepričali so nas, da je trošenje denarja in discipliniranje lastnega telesa nekaj sproščujočega - celo terapija, zato ni potrebna posebna prisila in je vse to naša “svobodna izbira”. V resnici pa, kot ugotavlja Renata Salecl, tesnoba umetno ustvarjenih želja in potreb v kombinaciji z neskončno potrošniško izbiro na dolgi rok deluje destruktivno. Povrh vsega so na mnogih delovnih mestih za ženske obvezna ličila in visoke pete. Lepotni standardi so za ženske torej skoraj življenjskega pomena in zahtevajo dodatne finančne stroške, medtem ko za moške niso niti slučajno tako visoki. To je nepriznana in tolerirana diskriminacija na delovnem mestu. Eden najbolj osnovnih in izvornih razlogov za to, da v povprečju ženske več časa preživijo v trgovinah, pa je konec koncev dejstvo, da prevzemajo večino skrbstvenega in gospodinjskega dela in posledično tudi opravljajo večino nakupovanja za ostale v gospodinjstvu. To pomeni, da so ženske za trg večkratna in donosna ciljna publika, v katero se je splačalo usmerjati in večkratno profitirati. Danes predstavljajo med 70 in 80 odstotkov vse potrošniške sile.

Glede na vse to le težko trdimo, da je fenomen “ženskega nakupovanja” kot prostočasne aktivnosti nedolžna in neproblematična svobodna izbira. Gre za kompleksen in večplasten sistem postavljanja žensk tja, kamor spadajo v patriarhalnem kapitalizmu, od izkoriščanja ženskega reproduktivnega dela do depilacije in kupovanja čevljev. Ali s kritiko odločitve za nakupovanje na osmi marec ženskam odvzemamo svobodo in jih obsojamo zaradi njihovih odločitev? Ne. Ne ukvarjamo se s krivdo posameznic. Pozivamo pa k premisleku o tem, od kod ta odločitev izhaja in opominjamo na izvorni namen osmega marca. Predhodnice so se borile za napredek, ki ga uživamo vse, zato ne smemo pozabiti na zgodovino. Tudi zato, ker so napadi na žensko avtonomijo in svobodo še vedno prisotni in celo vse močnejši. Eno so odkriti napadi, kot je vzpon konzervativnih in mizoginih politikov in ukinjanje pravic žensk, drugo pa manj opazne in mehke strategije, ki odvračajo pozornost žensk od resničnega dogajanja - med te spada tudi dotični nakupovalni dogodek za 8. marec.

Za Radio Študent Polona Drobnič in Tonja Jerele, Delovni odbor za feminizem, Študentsko društvo Iskra

--------------

VIRI:

1 The Last Behaviorist, Debunking Evolutionary Psychology http://thelastbehaviorist.blogspot.si/2012/12/debunking-evolutionary-ps…

2 Hannah Devlin, Early men and women were equal, say scientists, 2015 https://www.theguardian.com/science/2015/may/14/early-men-women-equal-s… http://science.sciencemag.org/content/348/6236/796

3  Marlen Komar, The Sneaky, Manipulative History Of Why Women Started Shaving, Bustle, 2016 https://www.bustle.com/articles/196747-the-sneaky-manipulative-history-…

4 Szymanski, D. M., Moffitt, L. B., & Carr, E. R. (January 01, 2011). Sexual Objectification of Women: Advances to Theory and Research. https://www.apa.org/education/ce/sexual-objectification.pdf

5  Haroon Siddique, Poor body image makes girls less assertive and risks health, study finds https://www.theguardian.com/uk-news/2017/oct/05/poor-body-image-makes-g…

6 Have You Ever Wondered How Much Women Actually Spend On Clothing & Accessories?Prisoner of Class, 2016 https://www.prisonerofclass.com/how-much-women-actually-spend-on-clothi…

7  Renata Salecl, Izbira, 2010, Cankarjeva založba

8  Bridget Brennan, The Real Reason Women Shop More Than Men https://www.forbes.com/sites/bridgetbrennan/2013/03/06/the-real-reason-…

9  Bridget Brennan, Top 10 Things Everyone Should Know About Women Consumers https://www.forbes.com/sites/bridgetbrennan/2015/01/21/top-10-things-ev…