V petek, 23. februarja, bodo na Univerzi v Zagrebu potekale rektorske volitve. Edini protikandidat aktualnemu rektorju Damirju Borasu je profesor Damir Bakić z Naravoslovno-matematične fakultete, ki je fotografa nagovoril z besedami: ''Jaz sem skromen človek.'' Moto trenutnega rektorja zagrebške univerze pa je: ''Nočem delovati pretenciozno.'' Borasa in njegov mandat si bomo zapomnili po številnih aferah. Samemu sebi je izplačal več kot 9000 evrov podpore za znanstveni projekt. Natančneje, rektor Damir Boras je podpisal odločbo, po kateri univerza profesorju Damirju Borasu dodeljuje ta znesek. Kdo ve, mogoče pa je Damir Boras dvojna oseba in se včasih dojema kot rektorja, včasih samo kot profesorja. Borasa si bomo zapomnili tudi po slabi komunikaciji z mediji. Ne odgovarja na vprašanja novinarjev, za javnost mu je vseeno, odgovoriti pa noče niti na vprašanja državne tožilke. Namesto njega se z novinarji pogosto srečujejo zaposleni pri zasebni odvetniški družbi Mihočević&Bajs (Mihočević i Bajs), pa še to na sodiščih - ker je pač v navadi Damirja Borasa, da toži vse, ki o njem slabo pišejo. Ob tem trdi, da ščiti ugled univerze.

Ko se rektorja povpraša na primer, kam odhajajo javna sredstva, odgovori, da zaradi avtonomije univerze tega ni dolžan povedati. Mnogi se strinjajo, da se pod krinko avtonomije na Univerzi v Zagrebu dogaja kriminal. Po skoraj vseh umrlih rektorjih poimenujejo kakšno zagrebško ulico. To je simbolična gesta, s katero se mesto zahvaljuje delu akademske skupnosti in poskrbi za zgodovinski spomin na rektorja. Borasa se bo, ne glede na to, ali bo katera ulica poimenovana po njem ali ne, spominjalo po drugih stvareh. Najprej po dejstvu, da je verjetno prvi rektor v zgodovini, ki je tožil enega izmed študentov. Civilno tožbo je vložil zaradi izjave, ki jo je študent podal hrvaški tiskovni agenciji. Potem ko so se mediji razpisali o tožbi, je študenta izsiljeval, češ da bo umaknil tožbo, če se mu študent javno opraviči. Kasneje je pod pritiskom javnosti tožbo umaknil. O aferah Damirja Borasa bi lahko razglabljali ure in ure. Mandat je nastopil z besedami, da si univerzo želi znova približati biblijskim vrednotam, kar je kasneje očitno poskušal z vsiljevanjem sodelovanja Filozofske fakultete in Katoliške bogoslužne fakultete. Temu se je zagrebški filofaks uprl, vsem prisilam navkljub. Da javnost ni zadovoljna, vidimo na primerih mnogih javnih oseb, ki iz dneva v dan izražajo podporo protestni organizaciji proti Borasu. Protest “Univerza mora biti boljša!” bo potekal 22. februarja, torej dan pred volitvami, pred rektoratom v Zagrebu. Organizirajo ga študentje, zbrani v iniciativi Univerzitetna platforma. Profesor Damir Bakić najavlja drugačno univerzo. V intervjuju, ki sem ga z njim opravil za 24sati, je dejal, da misli, da univerza potrebuje radikalno spremembo. “Boras za seboj na univerzi pušča precej nemirov, sporov in problemov. Slabo atmosfero, obremenjeno z internimi težavami, ki ima le malo posluha za napredek v znanstveno-raziskovalnem delu. Zapušča nam tudi okrnjen ugled univerze in slabo javno podobo. Veliko moramo storiti, da naši univerzi in stroki vrnemo ugled. Da bi omogočil boljšo komunikacijo s študenti, načrtujem uvedbo institucije študentov - pomočnika rektorja,” pravi Bakić.

“Univerzo moramo odpreti, ne le javnosti, temveč tudi medijem. Za začetek bi zasedanja senata odprl za predstavnike medijev. Državljani danes zelo malo vedo o uspehih naše univerze,” je še dodal Bakić, ki h konceptu univerzitetne avtonomije pristopa še ostreje: “To je v osnovi koncepcija, ki nam tako predavateljem kot študentom zagotavlja svobodo kritične misli in podajanja mnenj. In sploh je univerzitetna avtonomija kategorija, ki se najprej tiče akademskih dimenzij našega delovanja: raziskovanja, poučevanja, načina delovanja … Kar se tiče ostalega, še posebej upravljanja z javnim denarjem, gresta z roko v roki z avtonomijo še odgovornost in absolutna transparentnost. V univerzitetni sferi avtonomija nikakor ne sme biti izgovor za neodgovorno upravljanje.” Pravi, da bo najprej naredil vse, kar je v njegovi moči, da univerzo in njena telesa odpre javnosti. Univerzo ob izteku svojega mandata vidi kot “odprto in popolnoma osvobojeno tekočih sporov, nesporazumov in problemov, ki so posledica načina upravljanja”. “Mislim, da bomo v duhu tolerance in demokracije odprli vsa potrebna vprašanja,” pove profesor. Prav tako ne namerava skrivati prorektorske skupine. “Prorektorska skupina je skoraj že oblikovana, nekateri razgovori pa še potekajo. Čeprav postopek omogoča, da prorektorsko skupino predstavim šele oktobra, jo želim senatu predstaviti prej,” je najavil. Na moje vprašanje, kako bi se želel predstaviti javnosti, je skromno odgovoril: “Kot profesor, ki mu je resnično mar za študente in univerzo.”

Iz Zagreba za Radio študent Denis Gaščić