foto: Michelangelo ft. Daša Kamnar

Današnji ŠOUOFF je namenjen drugi največji fakulteti Univerze v Ljubljani. Filozofsko fakulteto in njene številne oddelke je v letu 2018 obiskovalo kar 4431 študentov. To se odraža tudi v številu društev in projektov, ki delujejo ali pa se odvijajo na fakulteti ter jih sofinancira Študentska organizacije Filozofske fakultete, v nadaljevanju ŠOFF. Upravni odbor ŠOFF sestavlja 21 predstavnic in predstavnikov oddelkov, dve poslanki v Študentskem zboru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU LJ, in ena predstavnica oziroma predstavnik Študentskega sveta Filozofske fakultete.

ŠOFF je študentska organizacija visokošolskega zavoda, na kratko, ŠOVZ. V svojem delovanju je avtonomna. Svoja finančna sredstva pridobiva s strani ŠOU LJ, nadzor nad njenim delovanjem pa v okviru ŠOU LJ vršijo resor za ŠOVZ, študentski zbor in nadzorni organi. Več o samem financiranju študentskih organizacij na fakultetah in o tem, kaj se trenutno s sredstvi dogaja, nam pove naša sodelavka z Radia Študent in podpredsednica upravnega odbora ŠOFF, Anja Zidar.

Timotej, študent arheologije, nam je opisal postopek prijavljanja projektov. Čeprav sam meni, da je vse skupaj preveč birokratsko in naporno, razume, da se s tem precej zmanjša možnost zlorabe. Študentje morajo namreč ob prijavi predložiti obrazec, kjer natančno opišejo projekt in celotno finančno strukturo. Ta mora vključevati vsaj dva predračuna za isto storitev in služiti kot podlaga za izbiro najcenejšega ponudnika. Finančna komisija upravnega odbora ŠOFF nato presodi primernost prijave. Na koncu se projektu odobri sredstva, če dobi na seji upravnega odbora dvotretjinsko podporo. Naročilnice za plačilo storitev izda predsednik ŠOVZ in študentje, ki izvajajo projekt, jih nato prejmejo na Študentskem kampusu. ŠOFF financira projekte na podlagi števila prijavljenih projektov, količine sredstev in vrste projektov. To v praksi pomeni, kot razloži Zidar, da na primer ekskurzija v tujino dobi več sredstev kot tisk publikacije.

Timotej na splošno ocenjuje, da študentje arheologije, razen ko gre na primer za sofinanciranje ekskurzij, ne poznajo delovanja ŠOFF. Volitev v upravni odbor se v veliki meri ne udeležujejo, kar pripisuje dejstvu, da so nekateri fakultetni oddelki dislocirani, fakulteta pa deluje precej centralizirano. Na Radiu Študent smo o delovanju študentskega organiziranja povvprašali še nekaj študentov z različnih oddelkov Filozofske fakultete, a tudi ti o ŠOFF niso imeli izoblikovanega mnenja, saj se dogodkov in projektov niso redno udeleževali.

Zidar pove, da je velikost in razdrobljenost fakultete problematična ter da se trudijo spodbujati študente k bolj aktivni participaciji. V upravnem odboru ŠOFF pazijo, da ne pozabijo na manjše oddelke, hkrati pa prednost dajejo fakultetnim projektom, ki vključujejo kar se da veliko število študentov in niso omejeni na en sam oddelek. Fakultetni projekti so recimo literarni natečaj Rdeča nit, Filozofski maraton in projekt Kako si?. V sklopu slednjega vsako leto pripravljajo raznolike aktivnosti, s katero splošno javnost ozaveščajo o problematiki, vezani na duševno zdravje. Organizirajo predavanja, delavnice, okrogle mize, projekcije filmov s strokovnim komentarjem, pišejo članke in izdajajo brošure ter revije. Zajeti poskušajo čim več zanimivih področij izbrane teme ter jo na poljuden način predstaviti javnosti. Program poteka v Ljubljani in Mariboru, vse aktivnosti pa so za udeležence brezplačne.

Ker je financiranje omejeno, število oddelkov in študentov z idejami pa visoko, se upravni odbor ŠOFF tako srečuje z nekaj težavami. Ponovno Zidar.

Mnenje o obšolskih dejavnostih je podal tudi dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar. Pri tem je poudaril, da vpogleda v financiranje ŠOFF nima. Citiramo: “Lahko izrazim zadovoljstvo z obštudijskimi dejavnostmi, kar pa ne pomeni, da ne obstaja tudi prostor za kakšne izboljšave, tudi pri uporabi finančnih sredstev. Žalosti me namreč vedno, ko slišim govorice o najrazličnejših interesih v ozadju študentskih organizacij, kjer gre za nenamensko porabo sredstev in zgolj za reprodukcijo neke instant kulture ali cenenih žurov. Menim, da bi študentke in študenti morali imeti kritično distanco do tovrstnega delovanja in se upreti, kadar te stvari potekajo v njihovem imenu.”

O sodelovanju s ŠOU LJ nam Anja Zidar pove, da študente obveščajo o razpisih, projektih, dogodkih in predavanjih, za katere predvidevajo, da bi zanimali študente Filozofske fakultete in jih ŠOU LJ organizira. Kljub temu jih moti pomanjkanje informacij s strani njihovega glavnega financerja.

Kaj se s sredstvi ŠOFF dogaja trenutno? Kakšni so obeti za prihodnost? Po kakšnem principu se sredstva delijo med različne fakultete? S temi vprašanji smo se obrnili tudi na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Odgovori na naša vprašanja so bili, milo rečeno, skopi. Povedano nam je bilo le, da se sredstva med fakultete razdeljujejo po ustaljeni praksi že zadnjih 15 let. To pomeni, da se v obzir vzame preteklo leto delovanja posameznega ŠOVZ-ja in število študentov, ki ga obiskujejo. Sporočili so nam tudi, da je ŠOU LJ v luči aktualnih razmer prekinil vse svoje aktivnosti, posledično pa še niso sprejeli proračuna za leto 2020. Sistema financiranja, ki naj bi namenil enako količino sredstev fakultetam, ki se znatno razlikujejo v številu študentov, in ga je Zidar ocenila kot nepravičnega, niso želeli komentirati.

V današnji oddaji smo dobili vpogled v pestro obštudijsko dogajanje na Filozofski fakulteti. Ob vsem slišanem pa se nam porajajo različni pomisleki o študentskem organiziranju in o tem, kako se sredstva zanj sploh delijo. Za odgovore na omenjena vprašanja in o tem, kako študentsko življenje živi na drugih fakultetah, nas še naprej poslušajte na 89,3 MHz.

Filozofirala je Tara.