5. in 6. seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

Po napetem novoletnem dogajanju v Študentskem zboru, predvsem zaradi zelo problematičnega razporeda sredstev ŠOU in predvidene skrivnostne investicije v študentski kampus, se je študentska politična scena povsem umirila. Medijski žarometi so se znova oddaljili od poročanja o študentskih politikantskih igricah. V ŠOU so tako na zadnjih dveh januarskih sejah obravnavali in razreševali povečini operativna vprašanja.

Slednja so bila zlasti vezana na nov statut Univerze v Ljubljani, spremembe štipendijske politike in predstavitve nekaterih zavodov ter stalnih dejavnosti študentske organizacije. Začnimo s peto redno sejo Študentskega zbora, ki je potekala v sredini preteklega meseca. Ena izmed glavnih točk te seje je bila štipendijska politika naše države. Študentski minister za socialo in zdravstvo, Klemen Mesarec, je poslancem predstavil vladne spremembe štipendijske politike in stališča ŠOU-a do le-teh. Najprej se je minister dotaknil problematike državnih štipendij:

Izjava dostopna v prispevku

Poleg težav na področju državnih štipendij na ŠOU vidijo težavo tudi pri novem pravilniku o podeljevanju Zoisovih štipendij. Pogoji, ki predvidevajo primernost za štipendiranje z Zoisovo štipendijo, so se namreč letos precej zaostrili. Poleg tega Mesarec izpostavlja, da so novo uvedeni kriteriji diskriminatorni za določene študijske smeri in programe:

Izjava dostopna v prispevku

Sledila je predstavitev projekta Start up Akademija, ki se bo izvajal v okviru stalne dejavnosti Civilno-družbena iniciativa. Projekt sicer vodi, navajamo dobesedno, “Operativna StartUp Akademija”, ki je del šole “drznih podjetnikov”. Po opisu sodeč naj bi šlo za štirimesečni projekt, katerega cilj je odprtje novih podjetij in posledično trženje različnih študentskih idej. Pri tem organizatorji obljubljajo, da se tekmovalni in sebični podjetniški duh spodbuja tudi z nekaterimi bolj atipičnimi metodami. Poglejmo, kaj je o projektu poslancem Študentskega zbora povedal eden od zastopnikov akademije, Rok Britovšek:

Izjava dostopna v prispevku

Še izčrpnejša z informacijami je bila Natalija Hočervar, ki je prav tako poleg prej omenjenega Roka Britovška poslancem poskusila orisati prednosti projekta Operativne StartUp Akademije:

Izjava dostopna v prispevku

Poslanci so bili tokrat za čuda precej skeptični do uvodne predstavitve. Med razpravo so namreč večkrat izrazili dvom o smotrnosti porabe študentskega denarja za omenjen projekt, prav tako so številni opozorili na preplet in izključevanje vsebine z dejavnostjo obstoječega zavoda ŠOU, Socialni inkubator.

Zastopnika projekta nista znala najbolje utemeljiti, zakaj natančno naj bi tovrsten projekt moral biti upravičen do javnih sredstev ŠOU v Ljubljani. Za nameček sta na vse kritike odgovarjala precej vzvišeno. Pred nemilostjo svojih kolegov je Start up Akademijo želel rešiti poslanec Jaka Drugar, ki je sicer uradno nadomeščal odsotnega vodjo Civilno-družbene iniciative, Tomaža Rakarja:

Izjava dostopna v prispevku

Še vedno poslušate oddajo Kaj pa univerza na valovih Radia Študent. Preselimo se s 5. redne seje Študentskega zbora k šesti. Slednja se je začela umirjeno s predstavitvijo zavoda ŠOLT, ki je mimogrede najstarejši zavod v družini ŠOU. ŠOLT sicer nudi številne jezikovne tečaje, inštrukcije, strokovne tečaje in celo izpite za voditelja plovil.

Zavod je predstavljal njegov dolgoletni direktor, Jože Hrastnik. Poleg prej omenjenih dejavnosti, ki se odvijajo v okviru ponudbe ŠOLT-a, je Hrastnik omenil tudi dogovarjanje s predsedstvom ŠOU-a o tečajih retorike. V luči prej naslovljenih težav z artikulacijo nekaterih poslancev se predlog zdi povsem smel in smiseln:

Izjava dostopna v prispevku

Šalo na stran. Politično dogajanje na šesti seji Študentskega zbora je bilo v nadaljevanju precej pestro. Bližajo se namreč volitve za predsednika predsedstva Študentske organizacije Slovenije. Na dnevnem redu je bila zato glavna točka predstavitev trenutnega predsednika predsedstva ŠOS, Žige Schmidta, ki letos ponovno kandidira za omenjeno mesto.

Schmidt ni podrobneje predstavljal svojega političnega programa za ŠOS, saj naj bi le-to storil na četrtkovi skupščini ŠOS, ki bo ob 18-ih potekala na Fakulteti za družbene vede. Okvirno je poslancem zbora le orisal glavne točke svojega programa. Med temi je kajpada predvidljiv seznam splošnih stališč, ki jih sicer zagovarja ŠOS.

ŠOS bo po Schmidtovih besedah v primeru njegove ponovne izvolitve poskrbel za nadaljnje reševanje večnih študentskih problematik. Med temi so vprašanja študentskega dela in z njim povezane prekernosti, vprašanja slabega gmotnega stanja povprečnega študenta, nezadostnih študentskih namestitvenih kapacitet in kajpada vprašanja študentske prehrane. Schmidt je zaradi izpostavljanja načrtovanih bitk ŠOS-a pri vse bolj očitnem izgubljanju celotne vojne, skoraj pozabil omeniti, da je ŠOS kot organizacija odgovorna za razdeljevanje sredstev vsem 57-im študentskim klubom in vsem trem študentskim organizacijam posameznih fakultet. Pri tem mnogi med njimi že vrsto let delujejo skrajno netransparentno, nekatere preiskujejo celo kriminalisti in policija. S pomočjo prirejenih volitev v nekaterih študentskih organizacijah že vrsto let vladajo, oziroma bolje rečeno poslujejo eni in isti posamezniki.

ŠOS bi omenjene prakse seveda lahko preprečil, saj vsako leto določa, kdo bo razpolagal s kolikšnimi sredstvi, ki so dodeljena z naslova koncesijske dajatve. V preteklosti so tako določene organizacije, tudi ŠOU, že bile kaznovane za svoje netransparentno in samovoljno politično delovanje. Schmidt se je na vprašanji, kaj je ŠOS glede tega vprašanja napravil do sedaj in kaj namerava v prihodnosti, odgovoril s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

Študentska organizacija Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, je bila v zadnjih letih edina sankcionirana s strani ŠOS. Direktor organizacije je sicer večkratno pravnomočno obsojeni goljuf. Preko različnih zasebnih podjetij preusmerja denar, namenjen študentom, na svoj osebni račun. ŠOS je ŠOUP zavoljo manjših nepravilnosti v poslovnih bilancah kaznovala s 35.000 €. Omenimo zgolj kot zanimivost; letni proračun ŠOUP-a znaša slab milijon evrov. Navkljub temu Schmidt vztraja, da je bilo vse od njegovega prihoda v ŠOS leta 2011, storjenega ogromno v smeri bolj transparentnega delovanja študentskega organiziranja:

Izjava dostopna v prispevku

Po predstavitvi kandidata za predsednika ŠOS je na dnevnem redu ostala zgolj še izvolitev nove volilne komisije ŠOU in njene predsednice oziroma predsednika. Za člane volilne komisije je bilo oddanih sedem kandidatur, medtem ko se je na mesto predsednice prijavila zgolj kandidatka Branka Lučič. Delo volilne komisije ŠOU je sicer ključnega pomena za delovanje te organizacije, saj nadzoruje in organizira potek volitev v Študentski zbor, prav tako nadzoruje izvedbo volitev v upravne odbore posameznih ŠOVZ-jev.  A žal je hitro postalo jasno, da Lučič očitno ni dorasla nalogi. Prisluhnimo, kako je odgovorila na poslansko vprašanje o razlogih za razrešitev članov ŠOVZ:

Izjava dostopna v prispevku

Navkljub povedanemu je bila Branka Lučič s 34-imi glasovi izvoljena za novo predsednico volilne komisije. ŠOU je zaplul v politično veliko mirnejši del leta, kar se pozna tudi pri sami obravnavani materiji. Težke debate o razdelitvi proračunskih sredstev vsem bolj ali manj upravičenim deležnikom so zamenjale predstavitve raznoraznih start up akademij in zavodov ŠOU. A to je kajpada pričakovano, saj od funkcionarjev ŠOU-a ne gre pričakovati nikakršne politične angažiranosti. Morebitna politična angažiranost s strani poslancev, ki bi namesto podjetniških naslovila študentske težave, bi pač terjala določeno mero politične odgovornosti.