Politično kadrovanje polpismenih funkcionarjev
Študentski predstavniki so se prejšnji četrtek sestali na 9. redni seji študentskega zbora. Glavna točka dnevnega reda so bila dvomesečna poročila aktualne študentske vlade za leto 2014 (DOSTOPNO NA KLIK). Navkljub kadrovskim pretresom v svoji stalni dejavnosti Tribuni (DOSTOPNO NA KLIK) se poslancem vladajočih poslanskih skupin v Študentskem zboru politično kadrovanje očitno ni zdelo dovolj sporno za uvrstitev na dnevni red.
A pojdimo lepo po vrsti. Ministri in predsednik predsedstva ŠOU v Ljubljani so najprej poslancem predstavili svoje etapne dvomesečne dosežke. Poslanci najvišjega demokratično izvoljenega organa organizacije naj bi se tako seznanili z delom študentke vlade. A žal pričujoči dokumenti zgolj potrjujejo, da študentski funkcionarji svojega dela ne razumejo najbolje. Številni ministri namreč, vsaj sodeč po vsebini in formi velikega dela dokumentov, obveščanje poslancev jemljejo kot obveznost druge ali nemara celo tretje kategorije. V tej luči pa so pravopisni zdrsi morda še najmanj problematični.
Dokumenti, ki naj bi na hitro povzeli vse aktivnosti ministrstev, so tako slovnično kot vsebinsko povsem neustrezni. Tako denimo iz dokumentov niti ni natančno razvidno, kdo jih je pripravljal, prav tako vsebina velikokrat ni ustrezno razložena, kaj šele argumentirana. Poleg tega dokumenti mestoma nakazujejo, da so ministri svoja dvomesečna poročila celo kopirali od svojih predhodnikov. Za vas smo izbrali besedni koktejl nekaj najbolj očitnih primerov copy pastanja starih poročil ter neobvladanja besedišča in slovnice.
Začnimo s trenutnim ministrom za mednarodno sodelovanje Jušem Dobnikarjem. Eden izmed osrednjih dogodkov, ki ga je uspel izpeljati v preteklih dveh mesecih, je bil tako imenovani Welcome week, ki predstavlja dobrodošlico Erasmus študentom. Dobnikar je potek dogodka strnil s sledečimi besedami, citiramo: “Januarja in februarja se je delo osredotočalo predvsem na organiziranje Welcoma weeka za prihajoče Erasmus študente, katerega vodja sem bila prav jaz.”
Podobno se je s svojo poglobljeno vsebinsko predstavitvijo izkazal minister za obštudijske dejavnosti Rok Petrič. V poročilu o organizaciji Meseca kulture, kjer ŠOU sodeluje tudi z našo radijsko postajo pri organizaciji festivala Tresk, je tako denimo zapisal: “Uspeli smo se dogovorit, da bomo študento omogočili brazplačne vstopnice za ogled festival.” Še bolj posrečeno pa je uspel ubesediti prihajajoča dogodka kulture pitja in kulinaričnega natečaja, ki se bosta odvijala v menzi Indeks: "Tudi z študentsko menzo smo se dogovorili, da bomo v menzi organizirai da dogodka in sicer kulturo pitja in kulinarični natečaj."
Po predstavitvi vseh poročil je sledila točka razno. Na njej je Iskrin poslanec Jure Novak odstopil besedo Simonu Belaku, nekdanjemu Tribuninemu transmedijskemu uredniku. Pred poslanci se je tako odprla najnovejša afera političnega kadrovanja, ki razkriva nekatere sistemske težave ŠOU v Ljubljani in kadrovske apetite najmočnejše študentske skupine Modro za študente:
Zgolj hitro spomnimo: politični del programskega sveta Tribune je pred dvema tednoma odločil, da bo nova odgovorna urednica postala kandidatka Ana Pavlič. Ta je sicer že poskušala delati za Tribuno, vendar so jo na avdiciji zavrnili kot neprimerno. A to očitno za večino programskega sveta stalne dejavnosti Tribuna ni predstavljalo problema. Klemen Balanč, Damjan Vinko in Aleš Šteger so namreč Ano Pavlič uspeli v programskem svetu izglasovati za novo odgovorno urednico Tribune.
A spornost samega imenovanja se ne zaključi tu. Ana Pavlič je namreč dobila negativno mnenje uredniškega odbora Tribune, takoj po primopredaji pa so ji hrbet obrnili tudi vsi dosedanji sodelavci časopisa. Izbiri Pavličeve namreč očitajo obilo nepravilnosti. Med drugim izpodbijajo legalnost same sestave programskega sveta, v katerem sedi predstavnik sedaj že sprivatizirane Študentske založbe Aleš Šteger.
Študentski funkcionarji sicer zatrjujejo, da ŠOU in Beletrina še vedno sodelujeta in da zato Beletrina, vsaj formalnopravno, ostaja del družine ŠOU. Pri tem se sklicujejo na 10-letno pogodbo, ki sta jo podpisala prejšnje predsedstvo in Beletrina. Kakšna je vsebina omenjene pogodbe, ostaja neznanka, saj v ŠOU do zaključka redakcije niso uspeli odgovoriti na naša vprašanja.
Pavličeve sodelavci Tribune niso podprli tudi zaradi manka izkušenj, saj med drugim sploh še ni delala za noben medij. Na seji je ta aspekt izpostavil Robert Bobnič, urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in nekdanji urednik Tribune:
Na obtožbe Belaka in Bobniča so se študentski funkcionarji nemudoma odzvali. Najprej se je k besedi javil kar strokovni sodelavec Damjan Vinko, sicer eden izmed članov strokovnega sveta Tribune, ki je s sledečimi besedami poslancem obrazložil, zakaj je podprl Pavličevo:
Zanimivo se je morda obregniti prav ob dejstvo, da Ana Pavlič prav pri točki, ki je po Vinkovem mnenju prepričala tudi Štegra, nikakor nima razdelane vizije. Pavličeva namreč vse stavi na Tribunino pojavnost na spletu, kar bi časopisu navkljub prenizkim sredstvom omogočalo redno objavljanje vsebin. A Simon Belak opozarja, da pri spletni in še kakšni drugi viziji Pavličeve obstajajo resne vsebinske pomanjkljivosti:
Pavličeva je bila s strani sodelavcev Tribune deležna tudi številnih kritik na račun svojega političnega udejstvovanja. Nad omenjenimi trditvami so bili najbolj razjarjeni prav pri skupini Modro za študente. K besedi se je, prav z namenom obrambe skupine ter kandidatke, prijavil tudi predsednik študentskega zbora Tilen Gorenšek, sicer vodja skupine Modro za študente. Gorenšek je kategorično zanikal vse navedbe sodelavcev Tribune o političnih aktivnostih Ane Pavlič:
Uspeli smo pridobiti pisno zagotovilo vodje skupine Modro za študente Tilna Gorenška, da Ana Pavlič ni njihova članica. A pri nadaljnjem pridobivanju informacij, ki bi lahko nesporno dokazale politično nepovezanost Pavličeve z omenjeno študentsko skupino, se je zapletlo. Čeprav Ana Pavlič lansko leto ni kandidirala za študentsko funkcionarko na listi VseFDVjevska lista-FDVjevci, pa dokumenti volilne komisije ŠOU v Ljubljani kažejo, da je bila Pavličeva še pred kratkim zagreta agitatorka skupine Modro za študente in nikakor ni bila distancirana od delovanja v omenjeni skupini, prej nasprotno.
Na naše vprašanje, kako je Ana Pavlič pri Modro za študente delovala med volilno kampanjo za volitve v Študentski zbor, nam je Gorenšek odgovoril, da ni natančno seznanjen z individualnimi prispevki agitatorjev. Dodal je tudi, da zaradi nepopolnosti volilnih seznamov ne more jamčiti, da je Pavličeva za Modre kadarkoli agitirala, a sočasno tega tudi ne zanika.
Za več pojasnil smo se obrnili tudi na Pavličevo, ki nam je povezanost s skupino Modro za študente pojasnila s sledečimi besedami, citiramo: “Z omenjeno grupacijo me druži zgolj strinjanje okoli nekaterih idej in stališč. Najbrž je to tudi razlaga za to, da se je moje ime znašlo na seznamu.” Volilni seznam je sicer overjen z lastnoročnimi podpisi vseh poimensko naštetih udeležencev volilne kampanje. Poleg tega Pavličeva ni odgovorila na naša vprašanja, ali je ali ni tekom volilne kampanje agitirala za skupino Modro za študente.
Kratek spomin Gorenška in precejšnjo mero zadržanosti Pavličeve pa vsekakor lepo dopolni slikovni material (dostopno na koncu prispevka), ki ga kot promocijski material na socialnih omrežjih ponuja skupina Modro za študente. Na številnih fotografijah tako zasledimo deklarativno politično neaktivno urednico Tribune Ano Pavlič, ki je še pred nekaj meseci krmarila po nekoliko manj nevtralnih vodah in prepričevala naključne mimoidoče bruce k podpori skupini Modro za študente.
Študentski funkcionarji so se dotaknili tudi po njihovem mnenju problematičnega odziva sodelavcev Tribune na imenovanje nove urednice. Očitali so jim predvsem napadanje in uničevanje ugleda in dobrega imena študentske organizacije prek medijev. Po mnenju predsednika Študentskega zbora Tilna Gorenška je poročanje medijev o političnem kadrovanju organizaciji povzročilo veliko škodo:
Nadalje je Gorenšek vsem akterjem predlagal drugačna sredstva za razrešitev spora med urednico in sodelavci Tribune. Seveda bi po njegovem predlogu afera Pavlič očem medijev ostala skrita. Gre sicer za preverjeno strategijo, s katero študentski funkcionarji javnosti poskušajo prikriti sporne prakse svojega delovanja:
Na vse očitke Gorenška pa se je odzval Robert Bobnič. Študentskim poslancem je razložil razloge za način delovanja sodelavcev Tribune in pri tem poudaril, da je organizacija že dalj časa neodzivna za vse tegobe študentskega časopisa. Iz tega sledi, da se lahko tako rigidna organizacija, kot je ŠOU v Ljubljani, spreminja le in zgolj prek pritiska javnega mnenja. Več Bobnič:
Tudi če pustimo ob strani vse pikantne podrobnosti, primer Pavlič kaže na resne težave trenutne vlade študentske enotnosti. Študentski funkcionarji so prišli do točke, ko se z namenom upravičevanja svojih kadrovskih mahinacij izgovarjajo na formalnopravno politično neomadeževanost svojih zvestih satelitov. Študentska politika, ki se je že tako ali tako povsem odmaknila od svoje primarne vloge zastopanja študentov, je s tem pokazala, kako je v svojem vulgarnem nepotizmu ter oportunizmu znova uspela preseči celo najbolj cinična nepričakovanja.
Videti je, da Tribuno, kot jo poznamo, lahko ohranita le preostali koalicijski skupini, torej Povezani in Zagon. A za reagiranje v tej smeri bi morali poslanci omenjenih skupin najprej prepoznati, da si Modri iz nekdaj resnega časopisa pripravljajo le še en novičnik za rekrutacijo novih članov.
Dodaj komentar
Komentiraj