Programiranje študentskih skupin
V tej ediciji ŠOUvizorja bomo drseli po površini, dejansko bomo samo površinsko tipali študentske “politične” skupine. Ta površina bodo programi študentskih “političnih” strank. Preobračali bomo temeljne problematike, ki jih vsaka izmed političnih barv v študentskem parlamentu ŠOU v Ljubljani naslavlja. Kaj so sploh njihove prioritete? Za kaj se sploh zavzemajo in še dalje, dalje, dalje, dalje v anale.
Naslavljanje teh tematik je že skoraj stalna praksa naše Univerzitetne redakcije. Vse odkar poskušamo včasih raziskovalno, včasih le opisno, včasih pa tudi kritično ovrednotiti delo študentskega parlamenta. No, v naslednjih nekaj edicijah pa bomo šli postopno skozi vse problematike študentskega organiziranja in če se bo pojavila kakšna urgentna problematika, nam tudi ta ne bo ušla. Vsako izmed skupin študentskega parlamenta bomo pustili, da se sama predstavi, da pove odgovore na prej omenjene tematike in da nam sama razloži, kaj dafuq sploh je študentski parlament oziroma študentska politična skupina, kako jo vidi in kako razume delovanje študentskega parlamenta.
To je le prva v sklopu oddaj, v katerih bomo obravnavali posamezna področja, od sociale do izobraževanja, in jih poskušali nasloviti skupaj z uveljavljenimi študentskimi skupinami študentskega parlamenta. Tako na tem mestu začenjamo s skupino “nepovezanih poslancev”; izbrali smo njihovo poslanko Marike Grubar, sicer članico Združene liste študentskih društev na Filozofski fakulteti. Začetek pogovora se je pričel s vprašanjem programa in njegovih prioritet:
No, to je bila skupina nepovezanih poslancev oziroma bolj natančno poslanka Združene liste študentskih društev s Filozofske fakultete Marike Grubar. Sedaj pa gremo k naslednji skupini. To je skupina Zagon, ki je na pogovor poslala poslanko Tino Paljk in pa poslanca Nika Rusa. Tudi z njima smo pogovor pričeli s podobnim vprašanjem o programu študentske skupine, tako da prisluhnimo, kaj ima o njem povedati skupina Zagon:
To sta bila predstavnika skupine Zagon Tina Paljk in pa Nik Rus, sedaj pa že drsimo naprej. Naslednja skupina, ki bo predstavila svoj program in delovanje znotraj študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani, je študentska skupina Iskra. Program skupine sta nam predstavila člana omenjene organizacije - Tonja Jerele in Domen Korelc.
Slišali ste lahko predsednico študentske skupine Iskra Tonjo Jerele in pa njihovega člana Domena Korelca, ki sta izpostavila določene poglede na študentsko organiziranje tako svoje lastne organizacije kakor tudi širše. Naslednja na vrsti bi morala biti poslanska skupina Povezani. V prejšnjem tednu smo na njih naslovili podobna vprašanja kot na vse predhodnike, ampak se na njih do današnjega dne niso odzvali. V kratkem odgovoru so nam poslali sporočilo, naj se obrnemo na resor za komuniciranje in razvoj Študentske organizacije univerze v Ljubljani, če imamo slučajno vprašanja o aktualnih problematikah. A naše zanimanje, kot je razvidno do sedaj v poteku te oddaje, so bili programi, prioritete, vizije, organiziranja in širše glede na posamezne študentske skupine, kar smo tudi izpostavili v poslanih vprašanjih posameznim študentskim skupinam. Upamo, da se nam v prihodnje, ko se dotaknemo posameznih področij, vendarle oglasijo s Šoujimi komentarji.
Podobne probleme s podajanjem izjave so imeli tudi v študentski skupini “Modro za študente”. Z njihovim predstavnikom Klemenom Peranom, sicer tudi predsednikom ŠOU v Ljubljani, smo se za prejšnji petek dogovorili za intervju oziroma pogovor o podobnih tematikah kot pri ostalih študentskih skupinah. Ta nam je na dotični dan v odgovoru na poslani mail na žalost odgovoril, da so mu pot prekrižale družinske zadeve in da se opravičuje za odsotnost. Kot pravi, pa bo dosegljiv za Sovje odgovore, ko bomo v naslednjih edicijah obravnavali bolj specifične problematike.
A nič zato, pojdimo naprej. Ker sta nam dve skupini izostali, smo se na petkovo - rahlo oblačno popoldne - sprehodili po Rožni dolini ter random študente povprašali o tem, če sploh vedo, kaj je študentski parlament? Kam naslavljajo svoje težave, ki jih imajo tekom študija? In poprosili še za komentar na tako imenovano “apolitičnost” in “nezainteresiranost” študentov za študentske politične teme. No pa gremo zdej - kar direktno na njihove odgovore in komentarje.
To so bili torej random študentje v Rožni dolini in to je bila tudi oddaja ŠOUvizor, v kateri smo poskušali malo podrobneje “spoznati” oziroma odkriti tančice naših študentskih političnih skupin. Malo smo predrsali površine njihovih programov, tako da bomo lahko v naslednjih edicijah ŠOUvizorja šli podrobneje na posamezna področja delovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in prav tako naprosili študentske politične skupine, da nam natrosijo par komentarjev.
*Naknadni pisni odgovor skupine "Povezani" na postavljena vprašanja
1. Imate svoj program? Kakšne so sploh ključne točke programa? katere so njegove prioritete? Ga morda oblikujete sprotno?
Seveda imamo svoj program, ki ga oblikujemo sprotno glede na aktualne študentske problematike. O naših ključnih točkah delovanja se lahko informirate na naši spletni strani. V pripravi je trenutno najnovešja verzija, ki ji bomo predstavili pred poletjem.
2. Si želite imeti čim več prisotnosti na posameznih fakultetah, ter tam preko žurov izobraziti oziroma informirati svoje bodoče člane, simpatizerje?
Ne. Naš primarni namen je povezovanje ambicioznih in proaktivnih posameznikov, ki si upajo stopiti iz povprečja, spremeniti stvari, za katere mnogi menijo, da so nespremenljive, se postaviti za svoje pravice in s spodbujanjem kreativnosti v svojih študentskih letih doživeti največ, kar se da.
3. Je vaše delovanje usmerjeno tudi na “višje” predstavnike, denimo na ŠOS?
Glede na to, da želimo učinkovito zastopati interese in dobrobit študentov, skrbimo, da je glas skupine Povezani zastopan tudi na skupščini ŠOS, ki predstavlja najvišje predstavniško telo v študentskem organiziranju.
4. Kako se povezujete z ostalimi ŠOUi, v vašem primeru fakultetami, in sicer z Mariborom in Primorskim ali pa celo znotraj ljubljane?
Naše delovanje je večinoma usmerjeno v področje Ljubljane. V kolikor naletimo na problematiko, ki se zadeva vseh slovenskih študentov, se temu primerno povežemo z drugimi entitetami, zavoljo reševanja študentskih problematik. Seveda pa smo pripravljeni sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni soustvarjati študentski utrip, ne glede na to iz kje prihajajo.
5. Kako sploh razumeti študentsko organiziranje in kaj poleg glasovanja v študentskem parlamentu še pomeni zastopništvo študentov, se pravi kako ugotoviti študentske potrebe in želje?
Čani skupine Povezani jemljemo kot glavne cilje študentskega organiziranja v Sloveniji, tiste, ki so navedni v 15. členu Študentske ustave: “Cilji Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik so učinkovito zastopati interese študentov in se zavzemati za njihovo uresničevanje z namenom izboljševati študijske in socialne razmere ter razvijati druge interesne dejavnosti študentov in mlade populacije”.
Lep pozdrav,
Skupina Povezani
Dodaj komentar
Komentiraj