Medtem ko so v Študentski organizaciji na Primorskem, krajše ŠOUP, preprosto ukinili prej pomembno funkcijo direktorja, pa le niso ukinili rednih volitev. Predstavnike posameznih fakultet v Študentski zbor ŠOUP so študentje lahko volili 25. oktobra.

Tudi letos izbor kandidatov in volitve niso presenetili. Volilna udeležba je bila nizka, izbira kandidatov pa ni bila pestra, čeprav so bile po navedbah ŠOUP-a vse kandidature skladne s pravili in niso zavrgli kandidature nobenega kandidata. Študentje so lahko izbirali samo med dvema kandidatoma na fakulteto, kar je ravno toliko kandidatov, kot je razpisanih prostih mest. Izjema sta bili samo Fakulteta za turistične študije - Turistica in Fakulteta za management, kjer so študentje lahko izbirali med tremi kandidati.

Če so se nekateri nekdanji funkcionarji na socialnih omrežjih pritoževali nad slabo udeležbo na predsedniških volitvah, pa se s slednjo ne morejo pohvaliti tudi na študentskih volitvah. Volilo je namreč samo 655 študentov. Po podatkih Univerze na Primorskem je bilo na dodiplomski študij in podiplomski študij v lanskem študijskem letu vpisanih 5.103 študentov. Če to številko, saj Univerza ni posodobila svojih podatkov za letošnje leto, primerjamo z volilno udeležbo na letošnjih volitvah, je svoj glas oddalo slabih 13 odstotkov študentov. Največ glasov so oddali na Fakulteti za turistične študije - Turistica, natančneje, oddali so 247 glasov za tri kandidate, medtem ko je bilo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in  informacijske tehnologije oddano najmanj glasov, glasovalo je samo 11 študentov.

Kljub temu da smo letos lahko opazili pozive k udeležbi na volitve na socialnih omrežjih, pa so, po številkah sodeč, glasove oddali predvsem prijatelji in kolegi kandidatov. Ti pozivi so bili kar malce humorni: “Jutri na FHŠ vsi volit in podpret Slavko Tuka in mene. Ajde humanisti!”. Koga drugega pa bodo volili, če sta kandidirala samo dva.. Ne opazimo niti podpore študentskih skupin, ki jih statut organizacije dovoljuje, a se študentje le redko združujejo ter raje kandidirajo brez skupine. Slednjih ni bilo tako letos kot tudi ne na prejšnjih volitvah. Kandidati kot člani študentske skupine so se v zgodovini ŠOUP-a pojavili samo enkrat in še to neuspešno, saj je kandidaturo Študentske liste Burja spremljalo kar nekaj preprek in je po volitvah kmalu tudi razpadla.

ŠOUP sicer daje vtis, da povabi kandidate, da zapolnijo prazna mesta v Študentskem zboru, da spodbuja k množičnejšemu kandidiranju in posledično k večji demokratizaciji ter dejanski možnosti, vendar izbire ni. Nekaj študentov je obljubljalo skupino, ki bi kandidirala in posledično spremenila delovanje ŠOUP-a, a volitve so potekale po starih tirnicah in niso presegle socialnih krogov kandidatov. Morda tiči problem prav tu, pri nezainteresiranosti študentov, kar se pokaže tako z majhno izbiro kandidatov kot s še manj številčno udeležbo na volitvah. Kot da primorskemu študentu ni mar, kam gre slabih 827 tisoč evrov študentskega denarja, toliko namreč znaša letni prihodek primorske organizacije. In s točno toliko denarja tudi razpolaga.

Prav majhnost Univerze na Primorskem je odlična priložnost za večje udejstvovanje in sodelovanje študentske organizacije s študenti. Omogoča, da študentje predlagajo in izvedejo kakšen projekt. Ravno tu bi lahko poskušali povezati večino študentk in študentov, kar jim omogočata fizična bližina in relativno majhno število študentov. Namesto da bili bolj zainteresirani, se zaradi majhnega bazena ljudi na funkcijah pojavljajo le isti študentje. Tako je na eni strani en študent v Študentskem svetu Univerze na Primorskem, na drugi pa v Študentskem zboru ŠOUP ali pa kako drugače sodeluje s to organizacijo. Z istimi obrazi pa se ponavljajo tudi isti interesi in iste ideje. Majhnost tako ne rezultira v večji povezanosti in sodelovanju vseh, ampak povzroča le to, da majhna peščica ljudi komaj zapolni vsa prosta mesta. Mesta, za katera se v Ljubljani s kampanjami in podtikanjem že več let borijo tri študentske skupine.

ŠOUP na nekaterih področjih ne deluje dobro, celo na meji z zakonom, a dokler se ne bodo razširili preko svojih socialnih krogov in težili k večji participaciji vseh, ki študirajo na Univerzi, ne bo sprememb. ŠOUP spodbuja k udejstvovanju študentov tudi s projekti, kot sta #imakemysoup ali ŠOUPova župa, ki naj bi spodbujala študente, da si tako kot svojo župo sami ustvarijo tudi svoj način in doživetje študentskega življenja. O imenu projekta ne bomo izgubljali besed. Na spremembe ni vredno čakati do novih volitev ali na nove generacije študentov, ampak je treba preveriti, če so res tako odprti za nove ideje, kot sami radi vseskozi ponavljajo.

ŠOUPove župe ne bo kuhala Amadeja.