Iz današnje perspektive se zdi povsem neverjetno, da je naš mali ksenofobni podalpski raj nekoč davno sprejel najmanj 40.000 beguncev, uvedel obvezni prispevek, torej davek za solidarnost ter pripravil vzporedni izobraževalni sistem za skoraj 5.500 otrok, kot se jih je v bosanskih oziroma begunskih šolah izobraževalo v šolskem letu 1992/93. V 55-ih šolah, ki so delovale v 45 občinah širom Slovenije, je brez plačila tudi po tri leta otroke poučevalo okoli 370 starejših beguncev, od katerih jih je imelo le okoli 40 odstotkov primerno pedagoško izobrazbo.

Za tokratno oddajo smo pripravili intervju z Anico Mikuž Kos, predsednico Slovenske filantropije ter upokojeno otroško pediatrinjo, ki je bila od ključnih oseb pri vzpostavitvi sistema izobraževanja in mentalno-higienske oskrbe otrok, ki so v začetku '90 v Slovenijo pribežali iz bivše Juge. V naslednje pol ure nam bo razložila, kako je tri leta nastajal in se razvijal paralelni sistem bosanskih šol, kakšen vpliv je imelo nadaljevanje šolanja na učence in učitelje ter o naukih, ki so jih organizatorji projekta potegnili iz takratnega delovanja.