Felix – kamor grejo umret sanje

Oddaja
13. 5. 2022 - 12.00

FOTO: Nika Gradišek

Ali imate v osmih urah delovnika potrebo lulati samo dvakrat? Bi knjige prodajali, ne pa brali? Se znate teleportirati po širšem območju Ljubljane? Niste preveč navezani na svoj duševni mir in čustveno zdravo delovno okolje? Potem morda ustrezate kadru študentskih delavk, ki jih potrebuje založba Felix! En teden brezplačnega uvajanja stran ste od bajne študentske službe v drugi največji verigi slovenskih knjigarn. 

Vsi vemo, da študentsko delo v veliki večini ni glamurozna karierna priložnost, pač pa žalostno nujen socialni korektiv, da si večina sploh lahko privošči študirati. Raziskava Evroštudent v Sloveniji dokazuje, da 2 tretjini tistih, ki ob študiju delajo, to počneta, da si lahko pokrijejo življenjske stroke. Pripadajoče delavske pravice situacije ne izboljšujejo - negotov status prekarnega dela nas ščiti le na nivoju zagotavljanja najbolj osnovnih pogojev humane zaposlitve, razmerje moči med delodajalcem in delojemalcem pa je z našo potrebo po zaslužku in številčnostjo na trgu ter neprimerno višjo pogajalsko močjo ponudnikov delovnih mest potisnjeno iz ravnovesja. Kaj se torej zgodi, ko še te osnovne pravice niso upoštevane? Zgodi se založba Felix. 

Pred dobrim mesecem so Instagram profil Delozlom napolnili zapisi študentk, ki so izkusile delo v Felixu. V redakciji smo jih kontaktirale sedem, tako, za dobro mero preverljivega raziskovalnega vzorca. Sledilo je kafetkanje po različnih ljubljanskih kafičih, da lahko nam in vam mejno travmatične izpovedi mehča prijeten zvočni ambient.

Začnimo s postopkom prijave na delo. Večina študentk nič hudega sluteč brska po spletni strani študentskega servisa ali Mjoba, ko opazi razpis za delo v Felixu. Do tega, zakaj je ta razpis prisoten skoraj ves čas, se vrnemo kasneje. Naša vzorčna študentka ima nekaj značilnih karakteristik - pogosto obiskuje študijsko smer, tako ali drugače povezano z literaturo, ima rada knjige in je hkrati slučajno v družbenih okoliščinah, ko je nihče od kolegov in kolegic še ni posvaril pred Felixom. Pogosto zato, ker s študijskim življenjem šele začenja in je to njena prva študentska služba. 

Felix sicer ne slovi po kvaliteti literature, ki jo prodaja, ampak knjige so knjige, kot pove ena od sogovornic. Naša študentka prepozna priložnost, da dela med policami, in hkrati delo, za katerega je po svoji logiki vsaj nekoliko bolj usposobljena od konkurence. 

IZJAVA

Namesto deljene ljubezni do literature pa povprečno študentko, tako kot eno od sogovornic, na ustnem razgovoru lahko pričaka opazka, da je študij primerjalne književnosti popolnoma nepraktičen študij, ampak prav, si ga je pač sama izbrala. Druga sogovornica pove:

IZJAVA

Izbor kandidatov poteka nekako tako:

IZJAVA

Irena je vodja knjigarn Felix, ki ji bomo danes blagovoljili nameniti prav zvezdniško količino pozornosti. Irena si s svojim priljudnim pristopom namreč lasti zasluge za večino čustvenih stisk, ki so jih pri Felixu doživljale naše sogovornice. Pa nadaljujmo z našim razgovorom:

IZJAVA

Njej in vsem ostalim sprejetim pa podjetje nato hitro pripravi še en hladen tuš, ko se izriše dejanska narava dela. Ta s poznavanjem knjig nima opraviti prav veliko.

IZJAVA

Branje knjig na delovnem mestu je prepovedano, ampak tržno ponudbo je treba poznati. Brez skrbi! Kar je študentkam dovoljeno, je podajanje priporočil glede na informacije o novih knjigah, ki so povzete v splošno dostopni Excelovi tabeli.

Naša teoretična študentka torej začne z delom. Zastonj. Vse izmed sogovornic namreč pritrjujejo, da je uvajanje v Felixu neplačano, čeprav imajo izkušnje v razponu petih let nazaj pa vse do dela v letošnjem študijskem letu. To je, se razume, povsem in popolnoma nezakonito - uvajanja so po pravilih vedno plačana, saj naj ne bi nihče nikoli delal zastonj. Uvajanje v Felixu traja od nekaj dni do enega tedna.

IZJAVA

Ob tem se čas in mesto dela urejata z razpredelnicami. V prvo razpredelnico študentke napišejo, kdaj bi imele čas delati, v drugo pa jim pišejo izmene. Težava je v tem, da se ti dve razpredelnici bolj redko pokrivata, hkrati pa je poslovalnic, kjer naj bi delale, več.

IZJAVA

IZJAVA

Pa smo pri obljubljeni zgodbi s straniščem. Kadar študentke v poslovalnicah delajo same, bi morale poslovalnico zakleniti, da bi lahko šle, ko pokliče narava. Delodajalcem pri Felixu pa to ne diši najbolj. Dekleta si zato pogosto ne upajo iti na stranišče več kot dvakrat na šest- ali osemurno izmeno. Ena od sogovornic pove, da je nekaj let po prekinitvi svojega dela za Felix obiskala poslovalnico v podhodu zraven trgovine Maxi, se s študentko tam zapletla v pogovor in izvedela, da je situacija še vedno enaka. Ko ji je ponudila, da za nekaj minut popazi na poslovalnico, da lahko ona skoči na stranišče, je bila punca po njenih besedah skoraj v solzah od hvaležnosti.

Bingo kršitev pa še ni pri koncu! Več študentk pove, da so bile od direktorjevega sina deležne opazk in gest, ki lahko mejijo na spolno nadlegovanje, pa tudi seksistične in homofobne »šale« med delavnicami za zaposlene mu naj ne bi bile tuje - vsake toliko se menda rad razgovori o postavah zaposlenih in tem, katere knjige »berejo samo gejčki«. Po tej prijetni pripombi pa si privoščimo glasbeni oddah.

GUERILLA TOSS - HAPPY ME

Konfederacija sindikatov Slovenije pravi, da v založbi Felix ni sindikata, kar pove precej o zmožnosti organiziranja zaposlenih. Čeprav so o vprašljivih delovnih razmerah v Felixu že slišali, so imeli nekoliko več skrbi z njo samo enkrat pred leti, ko naj bi založba Felix poskušala odkupiti Mladinsko knjigo, pa do prevzema na koncu ni prišlo.

O razmerah redno zaposlenih, ki jih je zaradi večinskega zaposlovanja študentk sicer malo, razmišljajo tudi naše sogovornice:

IZJAVA

Sindikat Mladi Plus pa je s situacijo zaposlenih v Felixu že imel direktnejši kontakt. Kot sindikat, namenjen študentkam, so jeseni 2020 prejeli informacijo, da je oseba opravljala neplačano uvajanje, niso pa bili seznanjeni, da gre za množično kršitev. Omenjeni osebi so ponudili brezplačno pravno svetovanje, v primeru pa zaradi neinteresa stranke niso posredovali. Kot sindikat namreč lahko ukrepajo zgolj s pooblastilom člana oziroma članice. Sindikat dodatno pojasni, da se prijavo na inšpektorat lahko seveda poda individualno in anonimno, a v tem primeru posameznica ni obveščena, kako se prijavo razreši. Sindikat Mladi Plus ima zato vzpostavljeno prakso prijav v imenu sindikata, saj si tako zagotovijo povratno informacijo o uspešnosti prijave.

Kršitve je torej treba prijaviti, a študentke pogosto ne vedo, kam in kako. Tu pride v igro še en akter, oglaševalec vseh teh študentskih zaposlitev in po svojih besedah »mediator« med delodajalci in študentkami - Študentski servis. O svoji vlogi povejo:

IZJAVA

Kaj pa se zgodi, ko študentke kršitve vendarle prijavijo? Najprej študentski servis izvede omenjeni proces mediacije, v katerem podjetje obvestijo o kršitvah. Če se situacija ne popravi, dodatno posredujejo:

IZJAVA

Ker pravna ureditev delavskih pravic v praksi ne deluje, si študentke pomagamo z nasveti glede tega, kateri delodajalci teh večinsko ne kršijo. Instagram profil Delozlom je odličen primer kolegialne pomoči, ki je nastala zaradi pomanjkanja zadostne sistemske regulacije. A informacije na profilu ne dosežejo vseh. Dve študentki sogovornici sta zato predlagali, da bi se sistem medsebojnega obveščevanja preselil kar na mesto iskanja študentskega dela - spletno stran Študentskega servisa. Sistem lajkov, dislajkov in komentarjev bi morda lahko prečil informacijski prepad o tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati podjetij. Na Študentskem servisu odgovarjajo, da bodo o predlogu razmislili, ker se jim zdi koristen, a dodajajo:

IZJAVA

Koliko je takšna obravnava kršitev smiselna v primerih, ko so te očitno sistemske in namerne, presodite sami.

Kaj pa pravijo na založbi? V redakciji smo si zadali nalogo, da jih seznanimo z informacijami o vseh kršitvah, ki smo jih pridobili od bivših zaposlenih študentk. Vprašali smo jih, kako odgovarjajo na naštete obtožbe in kako študentsko delo v svojih poslovalnicah ter temu pripadajoče delavske pravice dojemajo oni. 

Prejeli smo sledeči odgovor: »Spoštovani, verjetno se vaše povpraševanje nanaša na določene anonimne objave, s katerimi smo tudi sami seznanjeni. Glede na to, da so objave anonimne, torej brez imena in priimka, jim nismo posvečali preveč pozornosti. V knjigarnah Felix poslujemo v skladu z zakoni in interno politiko podjetja. Po naših informacijah so naši sodelavci (zaposleni in študentje) zadovoljni, saj se trudimo, da delamo v pozitivnem duhu. Imamo tudi veliko bivših sodelavcev, s katerimi smo še vedno v dobrem odnosu. Kot zagotovo veste, pa smo si ljudje različni, in vedno bodo obstajali tudi takšni, ki jim naš način dela ne ustreza in imajo drugačno mnenje. Seveda pa ima vsak vedno možnost izbire.« 

To seveda ne drži. Večina študentk sogovornic izbire ni imela, ko so hitro potrebovale študentsko delo za pokrivanje življenjskih stroškov. Obravnavanje zaposlenih študentk kot potrošne robe pa bi bilo nesprejemljivo tudi, če bi bila izbira neskončna. Felix je torej dodaten opomin, da je pozicija študentke v razmerju do delodajalca veliko bolj nehvaležna in podrejena, kot bi kadarkoli smela biti, in da je čas, da se začne kršitve neusmiljeno prijavljati. 

 

Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

🪚

Ideja z všečki in komentarji na študentskih servisih je zakon, Študentski servis bi lahko imeli veliko več zaupanja do dijakov in študentov.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.