Fleksibilni mindseti in togi karpalni kanali

Oddaja
31. 3. 2022 - 12.00

FOTO: Marja Zakelšek

»Ne odlašaj! [...] [I]n se hitro pridruži top kolektivu! Javi se za študentsko delo v eni izmed Lidlovih poslovalnic in začni svojo kariero že med študijem.«

Tako pompozno študentski servis Mjob študentke in dijake vabi na delo v Lidlu Slovenija, v nadaljevanju Lidl. Pri tem pa še zdaleč ni edini. Na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in TikTok nahajpane influencerke in influencerji svojim večinoma najstniškim followerjem obljubljajo fleksibilno delo, odlično plačilo in priložnost za naravnost ludo izkušnjo dela v Lidlu. 

Izjava

Ob obisku Lidlove spletne strani nas vzhičeno pozdravi študent Jure, ki se ne more načuditi karieri, ki jo je zaštartal s pomočjo Lidlovega kariernega programa za študente.

Izjava

Entuziazem nekoliko popusti, ko z nekajminutnim klikanjem po spletni strani ugotovimo, da gre bolj kot za karierni program za karierni dan. Ta je namenjen študentskim delavcem, ki delo opravljajo v Lidlovih poslovalnicah in skladiščih. Za nagrado se tako lahko udeležijo enodnevnega kariernega dogodka, na katerem v hekatonskem slogu tekmujejo v iskanju rešitev za poslovne izzive. Zmagovalec za nagrado prejme enomesečno plačano pripravništvo.

Študentski servisi, influencerji in oglasi na TikToku … Ampak zakaj ne bi Lidlu potencialne delovne sile iz vrst študentarije pomagale novačiti kar same univerze?

Valda! Kira huda ideja. Kako se tega ni še nihče spomnil?

Oh, saj se je ...

Karierni center Univerze v Ljubljani, krajše Karierni center UL, je v začetku marca 2022 organiziral dogodek Kavarna z Lidlom, namen katerega je »povezovanje študentov in alumnov [Univerze v Ljubljani] s potencialnimi delodajalci«. Kot so nam pojasnili v Kariernem centru UL, je Lidl na dogodku predstavil »karierne priložnosti [in] delovno okolje[,] da se zainteresirani lažje odločijo glede sodelovanja z njimi«. 

Izkoristimo stres s PUKP
 / 9. 2. 2015

Ker so pri Kariernem centru UL skopi s pojasnili, kakšne točno so karierne priložnosti, ki jih študentom in diplomantom UL nudi Lidl, bomo na to vprašanje poskušali odgovoriti v današnji oddaji Unikompleks. Pobliže si bomo ogledali vrsto dela in delovne pogoje, ki se skrivajo za obsežnimi PR-kampanjami in všečnimi obljubami o karierni rasti. Govorili smo s študentom in študentko, ki sta študentsko delo opravljala v Lidlovi poslovalnici in skladišču. Njune izkušnje nam bo z analizo Lidlovega poslovnega modela pomagala kontekstualizirati Tina Podbevšek, aktivistka in neodvisna raziskovalka pri Centru za družbeno raziskovanje. S sodelovanjem s Centrom za družbeno raziskovanje in Sindikatom Lidl je vpogled v delovne pogoje v panogi maloprodaje v preteklosti dobila tudi avtorica prispevka.

 

CILJ MOJEGA KARIERNEGA RAZVOJA JE PRITI DO TOČKE, KO BOM ZASE LAHKO REKLA, DA SEM UPORABNA

Po podatkih, zbranih s sedmim valom raziskave Evroštudent, izvedene med letoma 2018 in 2021, 86 odstotkov študentk in študentov v Sloveniji ob študiju opravlja tudi neko obliko plačanega dela. Dve petini izmed njih predstavljajo takšni, ki med študijem opravljajo redno delo, četrtina pa jih dela občasno. Deleža redno in občasno zaposlenih študentov sta v primerjavi s preteklimi leti narasla. Študentke in študentje so kot razlog za opravljanje plačanega dela najpogosteje navajali, da si s tem financirajo možnost študija. Poleg tega pa je pogost razlog tudi vzdrževanje drugih družinskih članov.

Raziskava Evroštudent VII, njen kontekst in najpomembnejši izsledki za slovensko študentsko populacijo
 / 17. 3. 2022

Študent in študentka, s katerima smo govorili, ravno tako prihajata iz družin z nizkimi dohodki. Z delom oba financirata s študijem povezane izdatke, delno pa z zaslužkom prispevata tudi k plačilu skupnih družinskih stroškov. Za študentsko delo v Lidlu sta se oba odločila predvsem zaradi relativno visoke urne postavke in možnosti rednega dela, s tem pa tudi dokaj stabilnega dohodka. Študentka, ki je zaposlitev poiskala v Lidlovem skladišču, je z delom morala nadomestiti izpad dohodka od državne štipendije, do katere ni več upravičena.

Študentke in študentje, ki se preživljajo z lastnim delom, se s tem znajdejo v protislovnem položaju. Po eni strani morajo za to, da si študij omogočijo, delati. In to čim pogosteje ter na delovnih mestih, na katerih zaslužijo dovolj za pokritje vseh stroškov. Po drugi strani jim delo, ki jim študij finančno omogoča, tega hkrati tudi preprečuje. Če želijo z delom zaslužiti dovolj za pokritje osnovnih stroškov, morajo namreč delati toliko, da jim za študij ne preostane prav veliko časa ali energije. Študentska postavka, ki za delo v Lidlovem skladišču, sodeč po oglasu na e-študentskem servisu, trenutno znaša osem evrov bruto, za študenta, ki se z delom preživlja, tako ni visoka. Ob dokaj rednem delu pa nadomesti manko štipendije. Svojo izkušnjo usklajevanja študija in študentskega dela v skladišču povzame naša sogovornica. 

O protislovjih študija, študentskega dela in pridobivanja izkušenj
 / 25. 11. 2021

Izjava

Fleksibilnost delovnega časa, ki ga Lidl v svojih oglasih za delo izpostavlja kot ključno prednost, je formalno tako sicer zagotovljena. A ko se študent ali študentka s svojim delom preživlja, se tisto, kar se sprva kaže kot svobodna odločitev o pogostosti dela, hitro spremeni v ekonomsko prisilo po opravljanju polnih delavnikov. Študij se s tem nujno pomakne v drugi plan in postaja nekakšno izobraževanje ob delu, ki ga bodo študentke in študentje zaključili, ko in če od dela ne bodo preveč izčrpani. Tudi Lidl kljub formalno omogočeni izbiri časa in količine dela svoje študentske delavce s finančnimi stimulacijami spodbuja k opravljanju polnih delavnikov. Tako so v mesecu marcu s 100 evri bruto nagradili vse študentke in študente, ki so med začetkom decembra in koncem februarja za Lidl opravili vsaj 300 ur dela. Bolj ko potrebuješ denar, več časa boš namenil delu. Kolikor slabše za tvoj študij, toliko bolje za Lidl.

A za kakšno vrsto dela v Lidlu sploh gre? Preden se posvetimo analizi Lidlovega poslovnega modela in kontekstualizaciji izkušenj študentskih delavcev, si privoščimo kratek glasbeni premor z Wet Leg.

Wet Leg – Chaise Longue

Na valovih Radia Študent poslušate oddajo Unikompleks, ki jo tokrat posvečamo podrobnejši analizi ene izmed kariernih priložnosti za študentke in študente – študentskemu delu v Lidlu.

V prvem delu oddaje smo v kontekst nuje po preživetju in usklajevanju dela s študijem postavili glavni prednosti, ki ju pri študentskem delu v Lidlu izpostavlja podjetje. To sta fleksibilnost in višina urne postavke. V drugem delu oddaje se bomo podrobneje seznanili z organizacijo dela v Lidlu in izkušnje obeh študentov poskušali razumeti še kot odraz zagotavljanja konkurenčnosti podjetja. Pri tem nam bo pomagala Tina Podbevšek iz Centra za družbeno raziskovanje.

 

DISCIPLINA JE MATI USPEHA

Kot nam razloži Podbevšek, Lidl posluje v panogi živilske in neživilske maloprodaje. Gre za panogo z veliko konkurenco in nizko dodano vrednostjo, v kateri je profite mogoče ustvarjati predvsem s strogim nadzorom nad stroški. Strošek, ki ga je z organizacijo delovnega procesa najpreprosteje nadzirati, je strošek dela. Ključ za uspeh takega poslovnega modela je tako njegovo intenziviranje. V Centru za družbeno raziskovanje so izpostavili tri vidike večanja intenzivnosti dela: večanje storilnosti, poenostavitev delovnih nalog in fleksibilnost zaposlovanja ter delovnega časa. Kaj je storilnost in kako organizirati delovni proces, da bo storilnost čim večja, razloži Podbevšek.

Izjava

Večja storilnost ob približno enaki količini prometa, na katerega upravljavci delovnega procesa nimajo neposrednega vpliva, torej pomeni, da enako količino dela opravi manjše število zaposlenih. Za doseganje zahtevane storilnosti morajo zaposleni tako delati več in hitreje. Majhno število zaposlenih na izmeno kot eno izmed ključnih težav izpostavi tudi študent, ki je do leta 2020 delo opravljal v Lidlovih poslovalnicah.

Izjava

Ob opisovanju svojih delovnih nalog problem premajhnega števila delavcev na izmeno izpostavi tudi študentka, ki je delo opravljala v Lidlovem logističnem centru.

Izjava

Študentka je bila tako nekakšna punčica za vse, ki lahko po potrebi opravlja najrazličnejša dela. S tem pa smo že pri drugem vidiku intenziviranja dela – poenostavitvi delovnih nalog. Delo je, kot razloži Podbevšek, mogoče najhitreje in brez posebnega usposabljanja opravljati, če je zreducirano na serijo preprostih gibov in opravil.

Izjava

Tretji vidik velike intenzivnosti dela je fleksibilnost. Delovni čas je v Lidlu že od prihoda te nemške diskontne verige v Slovenijo neenakomerno razporejen. Tudi redno zaposleni tako nimajo stalnega urnika dela, pač pa se ta iz tedna v teden spreminja. Ravno tako fleksibilna je lahko tudi lokacija opravljanja dela. Lidl delavce in delavke po potrebi namreč premešča od ene do druge poslovalnice v regiji. Ponovno s ciljem večanja storilnosti. Še en odraz fleksibilnosti dela je tudi delo za skrajšani delovni čas, ki ga Lidl promovira kot glavno prednost zaposlovanja v svojih poslovalnicah.

Izjava

Delo za skrajšani delovni čas najbolj pritegne tiste, ki po zaključenem delavniku opravljajo še neplačano skrbstveno delo. Kot ugotavlja Podbevšek, gre predvsem za delavke, povprečna starost katerih je med 28 in 38 let. Na tem mestu ponovno prepoznamo protislovje. Delo v Lidlu je zaradi krajšega delavnika še posebej primerno za delavke, ki morajo najti tudi čas za skrb za svoje družinske člane. A ravno zaradi fleksibilnega urnika dela je njihovo zasebno življenje nenehno podrejeno delu, velika intenzivnost pa pomeni izčrpanost in predstavlja tveganje za akutne poškodbe ali dolgotrajne, z delom povezane zdravstvene težave. Vzroke za nizko povprečno starost zaposlenih v Lidlu komentira Podbevšek.

Izjava

Zaradi poškodbe tetive je z delom v Lidlovi poslovalnici zaključil tudi študent, s katerim smo govorili.

Izjava

Podobne poškodbe in dolgotrajnejša obolenja delavcev, zaposlenih v diskontnih verigah, po njegovih izkušnjah niso izjema.

Izjava

Opažanju, da je zaradi intenzivnosti dela zelo težko hkrati spoštovati določila varstva pri delu in dosegati ciljno storilnost, prikimata tudi študentka, ki je delo opravljala v Lidlovem skladišču, in Podbevšek, ki kot pogosta obolenja, za katerimi trpijo delavci in delavke v maloprodaji, izpostavi tudi bolezni, povezane z delom v hladilnici z nizkimi temperaturami, kot so vnetje sinusov, kronično vnetje mehurja in s tem povezane ginekološke težave. Ta in podobna obolenja niso priznana kot poklicne bolezni oziroma posledica delovnih zadolžitev. Pešanje zdravja tako največkrat – kot v primeru študenta, s katerim smo govorili – pomeni prenehanje delovnega razmerja.

Izjava

Kot smo ugotovili, uspeh Lidlovega poslovnega modela sloni predvsem na specifični organizaciji delovnega procesa. Ta teži k minimalizaciji stroškov dela s tem, ko od zaposlenih zahteva popolno prilagodljivost tržnim nihanjem, ki jih je nemogoče nadzorovati. Človeška cena poslovnega modela, ki temelji na intenziviranju dela, je pogosto visoka, in privatna podjetja jo eksternalizirajo. Prenesejo jo na obstoječ sistem javnih storitev in posameznike. Samo podjetje se ob tem preusmeri v zaposlovanje vedno mlajših delavcev, ki jih trenutno – sodeč po oglasih za delo – išče med študenti in dijaki. Ti v tem modelu predstavljajo predvsem delovno silo, ki je na vrhuncu svoje fizične moči. Poleg tega pa jih je mogoče zaradi njihovega prekarnega študentskega statusa še preprosteje kot redno zaposlene najeti in odpustiti, jih premestiti ali pa jim spremeniti pogoje dela.

Zakaj karierni centri univerzitetni prostor odstopajo zasebnim podjetjem, ki profite snujejo predvsem na podlagi intenziviranja dela, težko razumemo. Univerza s tem, ko odigra vlogo nekakšnega PR-podaljška zasebnega podjetja, takim strategijam poslovanja v očeh javnosti in targetiranih študentov daje legitimnost in videz progresivnosti. Vseeno postane, ali so PR-floskule o kariernem razvoju tisoče milj oddaljene od realnosti delovnih procesov, ki se v podjetju dejansko odvijajo. Dokler se za takšen PR najde mesto v akademskem prostoru, se o njem le redko podvomi.

Študente nas ob vstopu v študentski staž pričakajo nizke štipendije, vrtoglave najemnine in številni skriti stroški študija. Pogoji, v katerih študiramo, nas vzgajajo v prožne delavke in delavce, že med študijem navajene na krmarjenje med študijskimi obveznosti, nekakšno obliko neredne podplačane zaposlitve in skoraj osebno odvisnostjo od najemodajalcev. Tako mora zasebno podjetje, kot je Lidl, v univerzitetni prostor le še vstopiti in požeti, kar je študij zanj že posejal. Le kaj bi se zgodilo, če bi študentje in univerza temu rekli ne?

 

Priložnost za karierni razvoj je zamudila Marja. Lektorirala je Eva, tehnicirala pa Raketa. Brali sva Klara in Maruša.

----------------------------------------------------

Celoten odziv Lidla Slovenije na naša novinarska vprašanja:  odziv_lidla_na_novinarska_vprasanja.pdf

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness