Pokojninski blok
Pozdravljene v Univerzitetnem bloku, ki bo pokojninsko obarvan. Saj vemo: le kateri študent ali študentka že razmišlja o upokojitvi? A nedavno sprejeta pokojninska reforma vpliva tudi na študentsko populacijo. V prvem delu oddaje bomo govorile o pokojninski dobi in študentskem delu, sledi Študentarija o študentskih stališčih do pokojninske reforme, na koncu pa nas čaka še krajši povzetek odzivov mladinskih, dijaških in študentskih organizacij na pokojninsko reformo.
Kaj pa pokojninska doba študentk?
Od leta 2015, ko je v veljavo stopila novela Zakona za uravnoteženje javnih financ, krajše ZUJF-C, tudi študentke za svoje delo plačujemo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka, zaradi česar nam teče pokojninska doba. Takrat je bila namreč ukinjena izjema, ki za občasno delo dijakov in študentov oziroma za dela, izvedena prek drugih pravnih razmerij, ni predvidela obveznega plačevanja prispevkov, kot to v 18. členu določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, krajše ZPIZ-2.
Delež plačila, namenjen pokojninskemu zavarovanju, se je februarja lani sicer efektivno zmanjšal, saj je bilo takrat uvedeno priznavanje 10-odstotnih normiranih stroškov za študentsko delo. To pomeni, da se od vsakega plačila študentkam najprej odbijejo normirani stroški, na preostalih 90 odstotkov plačila pa se odmeri prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako trenutno študentke za pokojninsko zavarovanje od vsakega plačila namenimo nekaj manj kot 14 odstotkov. V današnji oddaji si bomo zato pogledale, kako se na podlagi vplačanih prispevkov za študentsko in dijaško delo izračuna pridobljena pokojninska doba. Zanimalo nas bo tudi, kako nova pokojninska reforma upošteva študentsko delo, za konec pa bomo v duhu medgeneracijske solidarnosti nekaj besed namenile sedaj bivšim študentom, ki so bili prisiljeni delati prek napotnice pred letom 2015 in imajo zaradi neplačevanja prispevkov krajšo pokojninsko dobo.
Začnimo pri trenutno najbolj aktualni temi, novi pokojninski reformi. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v obrazložitvi reforme piše, da se študentsko delo ne bo upoštevalo v izračunu pokojninske osnove, saj bi jo lahko zniževalo. Zaradi izrazite prekarnosti študentskega dela se to sicer zdi smiselno, a smo se kljub temu za dodatna pojasnila o izključevanju študentskega dela iz izračuna pokojninske osnove obrnile na ministrstvo za delo. Na vprašanje, ali je to edini razlog za odločitev, nam je odgovoril državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.
V izjavi smo slišale, da bi vključevanje delovne dobe v izračun pokojninske osnove za večino študentk pomenilo nižjo pokojnino. Za mnenje o izločevanju študentskega dela iz celotnega obračuna plač, smo se obrnile tudi na Študentsko društvo Iskra, ki v okviru Delavske kolacije sodeluje pri zbiranju podpisov za referendum proti pokojninski reformi. Pogovarjali smo se s članico društva Lauro Vrhovnik.
Za pojasnila glede obračuna študentske delovne dobe smo se obrnile na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, krajše ZPIZ. Tam so nam pojasnili, da se dolžina pokojninske dobe ugotavlja za nazaj, torej v tekočem koledarskem letu za preteklo koledarsko leto. Študentkam se pri tem prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov ne doseže 60 odstotkov povprečne mesečne plače, pa se upošteva dolžina pokojninske dobe v sorazmernem delu, torej v mesecih in dnevih, pri čemer šteje za en mesec 30 dni.
V lanskem letu je tako 12,4 odstotka študentk pridobilo vsaj šest mesecev pokojninske dobe. Pri tem je polno pokojninsko dobo dvanajstih mesecev doseglo 0,7 odstotka delovno aktivnih študentk, kar pomeni 685 študentk od nekaj več kot sto tisoč študentk, ki so v tem letu delale preko študentske napotnice. Ti podatki se po navedbah Zpiza skozi leta bistveno ne spreminjajo. Splošno zanimiv je tudi podatek, da le nekaj več kot tretjina študentk v lanskem letu ni opravljala študentskega dela, slabi dve tretjini pa sta ob študiju tudi delali.
Kljub temu da večina študentk v posameznem koledarskem letu ne pridobi znantne pokojninske dobe, pa lahko tekom srednješolske in kasneje visokošolske izobrazbe nabere zajetno pokojninsko dobo, tudi več let. Feketijo smo zato vprašale, kaj reforma pomeni za pokojninsko dobo, pridobljeno z dijaškim in študentskim delom.
Z novo pokojninsko reformo se referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove postopno zvišuje s sedanjih najboljših 24 zaporednih let na 40 let, pri čemer se izloči pet najslabših let, torej obvelja najboljših 35 let. Kot smo že slišali v oddaji, se poleg tega iz izračuna osnove izločijo tudi obdobja študentskega dela. Pri tem sicer iz informacij, ki so jih podali na ministrstvu za delo, ni bilo jasno razvidno, na kakšen način se izločanje let študentskega dela povezuje z izločanjem najslabših let. Ministrstvo smo zato zaprosile za dodatna pojasnila, ki jih je podal Feketija.
Ker večini poslušalk ta izjava verjetno ni pojasnila prav veliko, poglejmo, kaj to pomeni na konkretnem primeru. Vzemimo primer študentke, ki je v času izobraževanja pridobila dve leti pokojninske dobe. Če se bo upokojila s 40 leti pokojninske dobe, se zaradi izločitve študentskega dela ti dve leti ne bosta upoštevali pri izračunu pokojninske osnove, ampak le v izračunu pokojninske dobe. Zaradi tega bodo v izračun osnove šteli le 38 let, od katerih ji bodo nato odbili še dodatna štiri najslabša leta. Če bi neka študentka na račun študentskega dela pridobila pet let pokojninske dobe, pa bi se ji poleg študentskega dela iz izračuna osnove odbila le dodatna tri leta.
Število izločenih let iz izračuna osnove je namreč odvisno od dolžine pokojninske dobe. Za prejšnja primera sta tako pomembna podatka, da se za 37 do 39 let pokojninske dobe pri izračunu osnove odbijejo 4 najslabša leta, za 34 do 36 let pa najslabša 3 leta. Če bi se katera izmed prej omenjenih študentk upokojila starostno, brez izpolnjenega pogoja štiridesetih let pokojninske dobe, bi bilo število najslabših let, ki se ne upoštevajo, lahko še precej manjše.
Da ta način obračunavanja pokojninske osnove ni bil dobro predstavljen javnosti, sicer priča tudi dejstvo, da so zanj v Študentskem društvu Iskra izvedeli šele med pripravo oddaje, ko smo jim poslali novinarsko vprašanje z opisom postopka. Po neuradnih informacijah, ki smo jih prejeli iz društva, naj bi se točno s tem vprašanjem sicer ukvarjali že pred začetkom postopka za sklic referenduma. Več o tem pove Vrhovnik.
Pri tem se sicer poraja vprašanje, zakaj se pokojninska doba za študentsko delo obračunava na podlagi plačila, in ne na podlagi oddelanih ur. Študentke, ki so bolje plačane, tako za isto priznano pokojninsko dobo delajo manj. Če na spletni strani E-študentskega servisa naredimo informativni izračun pokojninske dobe za leto 2024, ugotovimo, da bi za priznanih polnih 12 mesecev pokojninske dobe študentka morala lani zaslužiti malo več kot 17.200 evrov. Če ta znesek primerjamo s povprečno mesečno delovno obveznostjo polno zaposlenih delavcev v višini 174 ur na mesec, se izkaže, da bi za dosego polne pokojninske dobe študentka s polnim delovnim časom morala zaslužiti vsaj 8,25 evra bruto na uro.
Povprečna študentska bruto plača je lani po podatkih, ki nam jih je posredovala Študentska organizacija Slovenije, sicer presegala to mejo, saj je znašala 8,72 evra bruto. Minimalna urna postavka za študentsko delo pa je večino leta 2024 znašala 7,21 evra bruto. Torej študentke, ki so lani delale polni delovni čas za plačo, ki je za slab evro nad minimalno postavko, brez nadur sploh niso mogle pridobiti polne pokojninske dobe. Tudi sicer se obračunavanje pokojninske dobe glede na višino urne postavke zdi skrajno nepravično do študentk, ki delajo za nižje postavke. Zato nas je zanimalo, ali so na ministrstvu za delo razmišljali tudi o spremembi obračunavanja pokojninske dobe za dijaško in študentsko delo. Več o tem pove Feketija.
Da bi moralo študentsko delo biti obračunano po urah in ne po višini plačila, menijo tudi v društvu Iskra. Neuspeh ministrstva pa razumejo kot še dodaten kazalnik neurejenosti trga študentskega dela. Več pove Vrhovnik.
V nadaljevanju je Vrhovnik podala mnenje še o tem, da sistematizacijo onemogoča dejstvo, da so študentski servisi v privatni lasti.
Kot smo napovedale že na začetku oddaje, se bomo na koncu posvetile še našim predhodnicam, ki so študentsko delo opravljale pred letom 2015. Spomnimo, da v to obdobje spada tudi čas gospodarske krize, ko so študentke po zaključku študija težko dobile redno zaposlitev, zato so bile v študentsko delo marsikdaj prisiljene. A ker se takrat še niso vplačevali prispevki za pokojninsko zavarovanje, se jim delo, ki so ga opravile takrat, v izračunu pokojninske dobe ne priznava.
Na spletni strani Predlagam vladi je bila februarja lani vložena pobuda, da se tudi to študentsko delo prizna v pokojninsko dobo ob naknadnem plačilu prispevkov. Ministrstvo za delo je marca lani v odgovoru na pobudo zapisalo, da zaradi neplačila prispevkov pokojninske dobe v tem primeru ni mogoče priznati. V nadaljevanju so zapisali, da ni evidenc, ki bi omogočale pravično ureditev položaja za nazaj ter določitev ustrezne višine prispevkov. Takrat delodajalci namreč niso bili dolžni posredovati potrebnih podatkov Finančni upravi Republike Slovenije, na podlagi katerih se sedaj obračunava pokojninska doba za študentsko delo.
Na ministrstvo smo zato poslali vprašanje, ali so v sklopu priprave nove pokojninske reforme preučili tudi možnosti, ki bi tem bivšim študentkam omogočale, da bi to dobo vseeno nekako uveljavljale. Odgovarja Feketija.
Odgovoril je tudi na dodatno vprašanje glede dokupa pokojninske dobe za tisto obdobje.
Glede problematike študentskega dela pred letom 2015 smo naslovili vprašanje tudi na društvo Iskra. Zanimalo nas je, ali so se v sklopu Delavske koalicije oziroma ob kakšni drugi priložnosti pogovarjali tudi o teh sedaj že bivših študentih. Odgovarja Vrhovnik.
Nova pokojninska reforma torej za študentke prinaša tudi nekaj novosti, ki pa jih vsaj z vidika študentskega dela še nekaj časa ne bomo občutili. Velja pa, da bo vsaka študentka slej ali prej postala delavka, zaradi česar bo kmalu občutila druge posledice pokojninske reforme, pa naj so po njenem mnenju dobre ali slabe.
Študentarija o pokojninah in pokojninski reformi
V tokratni študentariji smo študentke in študente spraševale, kaj menijo o pokojninski reformi.
Dodaj komentar
Komentiraj