Pozdravljene v poletnem univerzitetnem bloku. V njem bomo najprej govorile o podražitvi stroškov in storitev za študentke in študente na Univerzi v Ljubljani, nato pa sledi krajši pogovor z Ano Kučan, avtorico pisma rektorju, v katerem skupaj z drugimi akademiki in organizacijami Univerzo v Ljubljani poziva k zamrznitvi izraelskega statusa v Obzorju Evropa. Na koncu sledi še krajše poročilo konstitutivne seje volilne komisije Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki se je odvila prejšnji četrtek. 

Dragi, dražji, najdražji stroški študija

Med poletnim študentskim oddihom od izpitov in kasnejšim zaključevanjem študijskih obveznosti smo si ogledale aktualni cenik prispevkov in stroškov za študente in študentke na Univerzi v Ljubljani. Zanimalo nas je, koliko evrov bomo študentke in študentje odšteli za študij v prihodnjem študijskem letu. Vpisni prispevki, ki jih poravnamo po zaključeni oddaji vpisnega lista, se namreč letno dražijo, zato se v današnji oddaji sprašujemo, zakaj je temu tako in ali se bo trend dražitve nadaljeval tudi v naslednjih študijskih letih. 

Aktualni cenik prispevkov in storitev na Univerzi v Ljubljani je upravni odbor univerze sprejel na 19. seji, ki je potekala 19. januarja letos. Četudi račun prispevkov za študij po oddaji vpisnega lista izda referat visokošolskega zavoda, pa enotni cenik regulira Univerza v Ljubljani, s tem da v ceniku določi maksimalno ceno, ki jo članice lahko zaračunajo. Položnice, ki jih prejmemo od referata, se razlikujejo od fakultete do fakultete, pa tudi po programih. Nekateri ob vpisu plačajo še stroške ekskurzij, vaj in tako dalje, vsi pa plačujemo stroške pravic uporabe informacijsko-komunikacijske opreme ter letno članarino za knjižnice članic Univerze v Ljubljani, NUK-a in CTK-ja. 

V preteklosti sta bili ti dve storitvi vključeni v postavko vpisnina. Ta je za prvi vpis v program znašala 29 evrov, vpisnina za vpis v višji letnik, dodatno leto ali ponavljanje letnika pa 21 evrov. Kot je zapisano v Pravilniku o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, so bili poleg teh dveh storitev vključeni še stroški izkaznice in nalepke ter potrdilo o vpisu za naslednje študijsko leto. A je leta 2022 sprejeti Zakon za urejanje položaja študentov posegel v 77. člen Zakona o visokem šolstvu z dodajanjem odstavka, citiramo: »Za redni in izredni študij javni visokošolski zavodi ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov, kot so stroški izbirnih postopkov, vpisna dokumentacija, indeks, študentska izkaznica in podobno. Drugi prispevki za študij se študentom zaračunajo po dejanskih materialnih stroških, ki jih imajo javni visokošolski zavodi.« Konec citata. 

Kljub poskusu zakonske ureditve zaračunavanja vpisnih stroškov je zakon dovolil zaračunavanje dejanskih materialnih stroškov. Tako na položnici in v ceniku ne nastopa postavka vpisnina, ampak so prej vključene storitve zdaj zaračunane s postavkama, poimenovanima stroški pravic uporabe informacijsko-komunikacijske opreme ter letna članarina knjižnic članic UL, NUK in CTK. Ti dve v aktualnem ceniku skupaj znašata 32 evrov in 90 centov, v študijskem letu 2024/2025 sta znašali 31 evrov in 80 centov, v študijskem letu 2023/2024 pa 30 evrov in 85 centov. Na ljubljansko univerzo smo naslovile vprašanje, zakaj se cene postavk višajo, na kar so odgovorili, citiramo: »Višine postavk v Ceniku prispevkov in storitev oziroma Enotnem ceniku prispevkov in storitev za študij na Univerzi v Ljubljani so določene skladno z določbami Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani. Letna članarina knjižnic članic UL, NUK in CTK se povečuje zaradi povečanja stroškov.« Konec citata. 

V postavko stroški pravic uporabe informacijsko-komunikacijske opreme so vključene na primer licence za programsko opremo univerze in članic, poleg tega pa tudi dostop do notranjega omrežja univerze in članic ter brezžično omrežje Eduroam. Na Univerzo v Ljubljani smo naslovile vprašanje, koliko sploh znašajo materialni stroški v celoti. Odgovorili so, da razpolagajo zgolj s podatki Univerzitetne službe za informatiko, ki skrbi za skupno infrastrukturo informacijsko-komunikacijske tehnologije. V letu 2023 so znašali dobrih pet milijonov evrov, v letu 2024 pa slabih pet milijonov evrov. V ta znesek pa niso všteti še stroški Centra Univerze v Ljubljani za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v pedagoškem procesu, torej Digitalne Univerze v Ljubljani. Ti so v letu 2023 znašali slabih 200 tisoč evrov, v letu 2024 dobrih 500 tisoč evrov, v letu 2025 pa bodo znašali dobrih 300 tisoč evrov. 

Za oceno višine dejanskih materialnih stroškov letne knjižnične članarine pa so na univerzi uporabili podatke o nakupu in zagotavljanju dostopa do knjižničnega gradiva v knjižnicah članicah UL, NUK in CTK, ki so zabeleženi v nacionalni knjižnični statistiki. Za obračun stroškov za študijsko leto 2023/2024 so uporabili podatek o sredstvih za nakup knjižničnega gradiva v letu 2023, ki je znašal slabih 8 milijonov evrov. Za leto 2025 pa ocenjujejo vsaj 10 odstotkov večje stroške kot v letu 2023. 

Na ljubljansko univerzo smo naslovile vprašanje, ali v prihodnosti načrtujejo še dodatno povečanje vpisnih stroškov. Odgovorili so, da tega podatka nimajo, saj cenik prispevkov in storitev za študijsko leto 2026/2027 še ni pripravljen in tudi ni bil potrjen na Upravnem odboru Univerze v Ljubljani, a da bo ta pripravljen skladno z določbami relevantnih pravilnikov: Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani. Kljub temu pa tudi v prihodnje pričakujejo letno usklajevanje članarine knjižnic članic UL, NUK in CTK z dejanskimi materialnimi stroški. 

Z novim Zakonom o visokem šolstvu, ki je bil sprejet prejšnji teden, je sicer določeno, da bo za visokošolsko izobraževanje postopoma namenjenih več sredstev, vse do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ljubljansko univerzo smo vprašale, ali se bo višina postavk na ceniku v prihodnjih študijskih letih kljub povečanim sredstvom za visoko šolstvo  poviševala. Odgovor je bil podoben prejšnjim, in sicer da bo cenik pripravljen skladno s pravilniki. 

Kakšno stališče zavzemajo glede zaračunavanja vpisnih stroškov in poviševanja stroškov ob vpisu in nasploh, smo kontaktirale tudi Študentski svet Univerze v Ljubljani, a odgovorov do zaključka redakcije nismo prejele. Ti bodo naknadno objavljeni pod oddajo. 

Upravni odbor Univerze v Ljubljani tako iz leta v leto povišuje zneske stroškov, ki jih študentke in študentje plačujemo ob vpisu. Glede na to, da zakonska ureditev dovoljuje zaračunavanje dejanskih materialnih stroškov, lahko pričakujemo, da bo položnica ob vpisu v prihodnjih študijskih letih postajala vedno bolj zajetna. Tu naj bi sicer študentom in študentkam v bran stopile študentske organizacije ter študentski svet univerze in njenih članic, a od njih ni slišati ničesar. 

Nad cenami se je pritoževala Karin. 

Intervju z Ano Kučan

Ana Kučan je profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti in avtorica javnega pisma, v katerem poziva rektorja Univerze v Ljubljani, Gregorja Majdiča, naj univerza zahteva zamrznitev izraelskega statusa v programu Obzorje Evropa. Takšen poziv je še posebej pereč v luči novega predloga proračuna Evropske unije, o katerem smo poročale v oddaju Akademskih 15, saj predlog predvideva kar dvakratno povečanje sredstev za program Obzorje Evropa, od katerega profitira marsikatera izraelska akademska in raziskovalna institucija. 

Kučan pravi, da sicer razume rektorjev zadržek, da iz Obzorja Evropa ne moremo izstopiti, saj so od prijavljenih projektov odvisne mnoge raziskovalke, akademičarke in študentke, a zato vztraja, da mora biti mogoča drugačna pot. Pa prisluhnimo.