Vlada je včeraj sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, v katerem so študentom drugič letos namenili dodatek v višini 150 evrov. V današnji oddaji bomo preverili, kateri so še številni drugi predlogi, ki sta jih Študentska organizacija Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, in Sindikat Mladi plus naslovila na vlado, da bi jih ta upoštevala pri pisanju PKP7. Zaenkrat kaže, da vlada pri pripravi zakona ni upoštevala niti enega samega priporočila. V drugem delu oddaje pa bomo predstavili predloge, ki jih je Dijaška organizacija Slovenije, v nadaljevanju DOS, naslovila na pristojne institucije. Pogovori za današnjo oddajo so potekali pred oznanitvijo PKP7. Komentarjem sogovorcev na sedaj znani PKP7 lahko prisluhnete v prihodnjih oddajah. 

Študenti in dijaki so v letošnjem, milo rečeno pestrem letu prejeli bore malo pomoči države. Do tega trenutka se izplačana državna pomoč študentom v okviru preprečevanja posledic z epidemijo začne in konča z denarno pomočjo 150 evrov, do katere so bili študenti upravičeni pomladi. Od takrat se je študentska sfera v medijih zares osvetlila še enkrat, in sicer ob pavšalnem zapiranju študentskih domov. Skoraj neštetim drugim težavam, s katerimi se v teh časih soočajo mladi, vlada še ni prisluhnila. 

Tako ŠOS kot Sindikat Mladi plus se že od začetka epidemije zavzemata za to, da bi bili pri pisanju ukrepov za spopadanje z epidemijo koronavirusne bolezni slišani tudi mladi. Oboji so se decembra še posebej angažirali pri sprejemanju sedmega protikoronskega zakona. Pa si poglejmo najprej aktivnosti ŠOS-a. Decembra so javno objavili 18 predlogov, s katerimi želijo doseči izboljšanje položaja študentov v PKP7 in tudi po tem. Predlogi se nanašajo na socialne pravice študentov in področja izobraževanja, zdravstva ter javnega potniškega prometa. Predsednika ŠOS Klemna Perana smo vprašali, ali lahko za nas izpostavi tiste, ki so po njihovem nujni zaradi epidemije. 

Kot pravijo sami, med ukrepi niso samo interventni ukrepi, ki bi reševali težave zaradi epidemije, ampak tudi drugi, ki niso povezani z epidemijo. Takšna ukrepa sta: zahteva, da ŠOS prizna vse realne stroške za izvajanje sistema subvencionirane študentske prehrane, in poziv k zagotovitvi sredstev za gradnjo študentskih domov v Ljubljani in na Primorskem v višini 5 milijonov evrov letno za obdobje nadaljnjih 10 let. Poleg tega želijo še, da bi ŠOS dobil javno pooblastilo za vzpostavitev sistema enotne študentske izkaznice, prav tako pa ministrstvo za delo pozivajo, naj se razveljavi določba iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022. Omenjena določba je ŠOS-u pomembno omejila prejemanje nadomestil iz študentskega dela. Perana smo vprašali, ali meni, da ŠOS z vključevanjem takšnih, bolj dolgoročnih ukrepov, ki nimajo zveze z epidemijo, preusmerja pozornost s tistih, ki bi se lahko zdeli nujnejši zaradi neposredne povezave z epidemijo. 

Do zdaj je ŠOS večkrat izrazil zadovoljstvo glede sodelovanja z vlado v času epidemije. V sredo pa je študentsko predsedstvo ŠOS-a sprejelo odločitev o začetku aktivnosti, s katerimi bodo opozarjali na ignoranco vlade do mladih pri sprejemanju ukrepov za lajšanje posledic epidemije COVID-19. Več o sodelovanju oziroma nesodelovanju z vlado, Peran.

Kot pravi Peran, bodo pričeli z aktivnejšim opozarjanjem. Če se ne bo nič spremenilo, razmišljajo tudi o pozivanju študentov k bojkotu predavanj. 

Sedaj pa si poglejmo, kaj pravijo na Sindikatu Mladi plus. 

Sindikat Mladi plus se že od pomladi trudi v vladne pakete protikoronske pomoči vključiti ukrepe, ki bi lajšali položaj mladih. Priporočila so na podlagi strokovne analize stanja in javnega posvetovanja pripravili za področja izobraževanja, trga dela, stanovanjske problematike, kulture in okolja. Konkretno za sedmi protikoronski paket so pripravili 36 predlogov. Predlogi so objavljeni tudi na spletni strani sindikata. Predsednico sindikata Teo Jarc smo vprašali, kako bi opisala dosedanji odziv vlade na predloge sindikata.

Na sindikatu opozarjajo tudi na povečano brezposelnost mladih.

Sindikat je za težavo brezposelnosti mladih predlagal več rešitev.

Problem brezposelnosti mladih bi lahko rešili tudi z vzpostavljanjem posebnih shem.

Zaposlovanje mladih bi lahko spodbujali tudi z aktivnimi politikami zaposlovanja.

Posebej izpostavljajo duševne stiske mladih.

Sprejemanje novih ukrepov v okviru epidemije vidijo tudi kot priložnost za uvajanje zelenih delovnih mest.  
Tea Jarc o načrtih za prihodnost. 

Od starejših mladih k mlajšim mladim. Čas je, da prisluhnemo letošnjim maturantom.

V preteklem tednu je DOS organizirala Nacionalni posvet o izvedbi mature 2021. Dijaki so se pred tem zbrali na šestih regionalnih posvetih. Več o organizaciji posvetov, predsednica DOS Maja Kalin.
Več o nacionalnem posvetu in povabljenih zopet Maja Kalin.

Kalin poudari, da so dijaki preobremenjeni, prav tako pa izpostavi pomanjkanje dvosmerne komunikacije in naslednje težave.

Na povabljene pristojne so na nacionalnem posvetu naslovili tako splošne kot tudi bolj specifične predloge o maturi. Prisluhnimo najprej nekaterim splošnim predlogom. 

Predlogi, ki so neposredno povezani z maturo, so tako vsebinske kot tudi organizacijske narave. Cilj več predlogov je bil doseči večjo izbirnost nalog na maturi, kar bi po besedah dijakov zmanjšalo pritisk na maturante. Večja izbirnost se lahko doseže z blažjim režimom listkov na ustni maturi, z več možnimi naslovi pri eseju, možnostjo izbiranja nalog na pisnih izpitih in podobno. Prav tako so opozorili na določene spremembe, ki bi se na letošnji maturi uvajale prvič in na katere niso bili ustrezno pripravljeni. 

Na posvetu so posebej izpostavili socialne stiske dijakov. Posebej poveden pa je bil primer dijaka, ki živi na območju brez mobilnega omrežja in ki že pol leta ne more v realnem času slediti šolskim uram. Več o socialnih stiskah, Maja Kalin.

O tem, kako so zadovoljni z odzivom pristojnih udeleženih na nacionalnem posvetu.

Kdaj bodo prilagoditve mature znane javnosti?

Maturantom zaželimo vso srečo na maturi in s tem zaključujemo današnji UR intervju.

S predlogi mladih se je ukvarjala vajenka Iva.