Po izbruhu krize 2008 je Slovenija začela z varčevalnimi ukrepi; med drugim je ukinila pripravništva za učitelje_ice in socialne delavce_ke, ki so ga potrebovali za opravljanje strokovnega izpita in s tem pridobitev licence za samostojno opravljanje poklica, ki je pogoj za zaposlitev za nedoločen čas. Posledica večletnega varčevanja je tudi trenutna kadrovska stiska na področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva.

»Znanstvena monografija je plod večletne raziskave o procesu prehoda od izobraževanja na trg dela. Pri tem se je osredotočila na tiste, ki vstopajo v nacionalno regulirane poklice znotraj dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva v Sloveniji ali na širšem trgu EU. Prehode raziskuje s perspektive generacij, ki so vstopale na trg dela v kontekstu posledic globalne ekonomske krize, ki je izbruhnila leta 2008 in v naslednjih letih ustvarila dodatne pritiske na slovensko državo blaginje ter s tem popolnoma destabilizirala tradicionalne prehode od izobraževanja na trg dela. Izsledki raziskave razkrivajo dolgotrajno prekarizacijo, nevidno delo, tranzicijsko učenje in tveganja, ki jih študenti, brezposelni diplomanti in prekarni začetniki prevzemajo nase v procesu vstopanja na trg dela in iskanja trajne in varne zaposlitve na slovenskem ali na širšem trgu dela EU. Ta dolgotrajna prekarizacija onemogoča načrtovanje karierne in življenjske poti, povzroča naključno usmerjanje v poklic na podlagi prekarnih okoliščin in trenutno dostopnih vstopnih zaposlitev/shem, izseljevanje ter čakanjstvo, ki posledično zavira in zamika vstop v družbeno odraslost ter poglablja razredne ter migracijske zaostanke in intersekcijske neenakosti. Prav tako pa te neugodne strukturne okoliščine spodbujajo tudi kolektivno tranzicijsko učenje, na podlagi katerega se razvija kritična pismenost o strukturnih neenakostih, gradi skupnost nevidnih in izključenih posameznikov in (samo)organizacija za odpravljanje teh neenakosti.« (vir)