Hujšanje in razvoj možganov

Hujšanje in razvoj možganov

Aktualno-politična novica

Zdravniki s klinike Mayo v Rochestru v ameriški zvezni državi Minnesota so razvili postopek endoskopskega zmanjšanja želodca. Zdravljenje morbidno debelih posameznikov s kirurškim posegom je sicer že dolgo uveljavljena praksa, vendar je zaradi možnih zapletov primerno le za manjše število pacientov.

Novi postopek omogoča zmanjšanje želodca z minimalno invazivnim posegom. Zdravniki so uporabili endoskop, optični inštrument za pregled telesnih votlin, ki omogoča tudi opravljanje manjših posegov. Do želodca so pristopili skozi ustno votlino in s serijo šivov v notranjosti želodca uspešno zmanjšali njegovo velikost.

Postopek je trajal manj kot dve uri, pacienti so bili še isti dan odpuščeni iz bolnišnice. Tri dni po posegu so se lahko vrnili k opravljanju svojih normalnih aktivnosti.

Pri skupini 25-ih zdravljenih pacientov so opazili zgodnejše slinjenje, hitrejši občutek sitosti, upočasnjeno praznjenje želodca, večjo občutljivost tkiv na inzulin, posledično pa zmanjšan vnos hranil. Obravnavana skupina pacientov je v letu dni po posegu izgubila približno polovico začetne teže.

Učinkovitost endoskopskega zmanjšanja želodca je treba preveriti še z večjimi študijami, vendar obeta dober pristop v boju zoper epidemijo debelosti v razvitem svetu.

Prehodna slepota ob rojstvu ima trajen vpliv na slušno procesiranje tudi v odrasli dobi. Znanstvenice z Univerze v Hamburgu so preučevale, kakšne so razlike v procesiranju slušnih dražljajev glede na izpostavljenost svetlobi v zgodnjem obdobju. Primerjale so osebe z zdravim vidom in osebe, ki so bile ob rojstvu slepe, vendar jim je bil do starosti dveh let povrnjen vid. Za slepe ljudi je namreč značilno, da se njihovi možgani reorganizirajo, tako da slušno procesiranje postane bolj učinkovito.

Udeleženci raziskave so med snemanjem možganske aktivnosti z magnetno resonanco izvajali nalogo, pri kateri so morali prepoznavati besede, ob katerih je bilo prisotno veliko ali malo šuma. Na vedenjski ravni razlik med skupinami ni bilo, pojavile pa so se v možganski aktivnosti.

Ljudje z zdravim vidom so ob pogojih z visokim šumom kazali več možganske aktivnosti, saj so v večji meri aktivirali dele senčnega režnja, odgovorne za sluh. Poleg tega so bili pri zdravih aktivni tudi deli čelnega in temenskega režnja, ki so vpleteni v pozornost. Nasprotno pa so udeleženci, ki so bili ob rojstvu slepi, kazali enako aktivnost v pogojih z več in manj šuma. To verjetno pomeni, da je njihovo procesiranje slušnih informacij bolj učinkovito. Avtorice zaključujejo, da ima prehodna zgodnja vizualna deprivacija lahko dolgoročne učinke na možgane, in s tem poudarjajo pomen zgodnjih izkušenj za delovanje možganov.

Slušne informacije sta vam v procesiranje ponudila vajenec Fran in Andraž.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness