Sanjarjenje o Marsovih obročih in rudarjenju v vesolju

Raziskovalca iz univerze Berkeley sta v reviji Nature Geoscience objavila članek o možnem izoblikovanju obročev okoli Marsa. Obroči so značilni za plinaste planete, zato je pojav obročev okoli Marsa v našem osončju nekaj novega.

Eden izmed načinov izoblikovanja obročev je z razpadom lune. Luna razpade zaradi delovanja različnih sil, ostanki lune pa zaradi gravitacijske sile planeta ne odletijo v vesolje in še naprej krožijo ter oblikujejo obroč. Če bo Marsova luna Fobos nadaljevala svojo spiralno pot, se zna zgoditi, da bo okoli Marsa nastal obroč.

Analize so namreč pokazale, da je je luna Fobos v večini sestavljena iz rahlih in načetih materialov. Ob predpostavki, da se bo njeno spiralno približevanje nadaljevalo, raziskovalci za naslednjih  dvajset do štirideset milijonov let napovedujejo postopen razpad najšibkejših materialov in preoblikovanje v obroč. Deli Fobosa, ki so dovolj trdni in se ne bodo razpršili, pa bodo naposled brez večjega vpliva treščili v Mars.

Nadebudni vesoljski kapitalisti se veselijo vzpona rudarjenja v vesolju. Skupina iz več raziskovalnih institucij v Združenih državah Amerike je razvila nov tip zaznavala za spektroskopijo v področju gama-žarkov. Tovrstna zaznavala bi lahko bila uporabna za zaznavanje rud v notranjosti asteroidov in drugih nebesnih teles. Drugi razlog za prenagljeno navdušenje pa predstavlja nedavno sprejeta ameriška zakonodaja, ki omogoča razvoj tržnih dejavnosti v vesolju. Po njej je namreč posamezna oseba ali podjetje lahko lastnik surovin, ki jih rudari v vesolju.

Zaradi obsevanja s kozmičnimi žarki, snovi znotraj manjših nebesnih teles oddajajo elektromagnetno valovanje z visoko energijo. Z analizo valovnih dolžin tega sevanja v področju gama-žarkov, je mogoče s pomočjo spektroskopov določiti sestavo in količino izvorne snovi.

Nov izum zaznavala temelji na odkritju kristalov stroncijevega jodida, v katerega so vstavljeni atomi evropija. V primerjavi s kristali iz prečiščenega germanija, ki se uporabljajo v obstoječih zaznavalih, so novoodkriti kristali manj kakovostni. Njihova prednost je večja energijska učinkovitost, saj jih ni potrebno hladiti, kar pomeni, da je mogoče narediti precej manjše in cenejše spektroskope, ki jih je tudi lažje poslati v vesolje.

Rudarjenje v vesolju pa kljub temu ostaja oddaljeno sanjarjenje, saj večji problem ostaja energijska učinkovitost vesoljskega transporta.

V vsemirje sva vas popeljala Jaka in vajenka Ana.