Dimni signali nove dobe
Pozdravljeni v oddaji znanstvene redakcije Frequenza della Scienza. V današnji oddaji bo govor o kajenju, tobaku, nikotinu in cigaretah. Da pa ne bomo ponavljali že vsem znanih dejstev v stilu: kajenje ubija; tobačni dim vsebuje več kot 70 snovi, ki povzročajo raka; kajenje škoduje vam in ljudem okoli vas, se bomo tokrat posvetili alternativam kajenja »klasičnih« cigaret. Osrednja tema naslednje ure bodo tako imenovane e-cigarete, elektronske napravice številnih oblik, ki na različne načine simulirajo izkušnjo kajenja. Prav tako pa bo govor o snus-u oziroma fugah ter nikotinu na splošno.
Preden pa zabredemo v oblake dima oziroma pare, spregovorimo o vsem dobro znani rastlini. O rastlini, ki smo jo ljudje začeli zlorabljati do tega obsega, da je Svetovna zdravstvena organizacija njen glavni proizvod, tobak, leta 2008 imenovala za največjega povzročitelja človeških smrti, ki bi jih bilo s pravilnim ukrepanjem najlaže preprečiti.
Navadni tobak, v znanstvenih krogih poznan pod imenom Nicotiana tabacum, uvrščamo v družino razhudnikovk. Kot zanimivost omenimo, da v to družino spadajo tudi številne druge kulturne rastline, kot so na primer paradižnik, paprika in krompir. Tako navadni tobak kot tudi prej omenjene kulturne rastline izhajajo iz Amerike, kar pomeni, da se je zahodna polobla z njimi seznanila šele v začetku šestnajstega stoletja. Za uvod prisluhnimo, kaj nam je o tobaku povedal profesor doktor Samo Kreft, ki na ljubljanski Fakulteti za farmacijo deluje na Katedri za farmacevtsko biologijo.
Glavna psihoaktivna snov v tobaku je seveda nikotin. Glede na kemijsko sestavo ga uvrščamo med alkaloide, organske spojine, ki poleg atomov ogljika in vodika vsebujejo tudi dušik, zaradi česar je njihova reakcija bazična oziroma alkalna. Poleg nikotina v skupino alkaloidov uvrščamo tudi številne druge organske spojine, ki jih zaradi njihovih psihoaktivnih učinkov ljudje s pridom uporabljamo oziroma zlorabljamo. V skupino alkaloidov med drugim uvrščamo tudi kofein, kokain in morfin.
Biosinteza nikotina poteka v koreninah rastlin, skladišči pa se v nadzemnih delih, predvsem listih in plodovih. O njegovi primarni vlogi v rastlinah iz rodu tobaka smo povprašali doktorja Sama Krefta.
V rastlini tobaka nikotin predstavlja okrog 0 cela 3 do 0 cela 5 odstotka suhe teže rastline. Prav tako se nikotin pojavlja v preostalih rastlinah iz družine razhudnikovk ter še nekaterih drugih, vendar je tu zastopan v veliko manjšem obsegu kot pri rastlinah iz rodu tobaka. Med tistimi, ki jih ljudje redno uživamo v prehrani, vsebujejo največ nikotina jajčevci, in sicer približno 0 cela 1 mikrogram na gram suhe teže rastline. Po zelo grobih ocenah naj bi 10 kg jajčevcev vsebovalo količino nikotina, enako eni cigareti.
V naravi nikotin torej predstavlja nekakšno kemično obrambo rastlin pred različnimi rastlinojedci in je v visokih odmerkih za te živali lahko celo usoden. Da pa bi razumeli, kako je ta obrambna spojina zasvojila nas ljudi, moramo razumeti, kaj se z nikotinom dogaja, ko vstopi v naše možgane. Poslušajmo razlago doktorja Krefta.
Pri kajenju cigaret nikotin doseže možgane že po nekaj sekundah od prvega vdiha dima. Njegova vezava na nikotinske receptorje sproži številne kemijske reakcije, ki kadilcu nudijo občutek zadovoljstva. Delovanje nikotina na parasimpatično živčevje pa izzveni po nekaj minutah in začaran krog odvisnosti od nikotina se ponovi.
Poleg vnosa nikotina v naše telo z inhaliranjem cigaretnega dima, pri čemer molekula skozi pljuča vstopi v naš krvni obtok, lahko nikotin vstopi v naše telo tudi skozi kožo, kot nam to razloži doktor Samo Kreft.
Ocenjeni smrtni odmerek nikotina za odraslo osebo je med 0 cela 5 in 1 miligram nikotina na kilogram telesne teže. Ob rednem vnašanju manjših količin te spojine v naše telo poleg hude zasvojljivosti povzroča tudi težave pri delovanju srčno-žilnega sistema, kot nam to razloži doktorica Metka Filipič, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo pri Nacionalnem inštitutu za biologijo.
V povezavi s pojavom raka, kot posledico kajenja, omenimo, da nikotin sam po sebi ni rakotvoren. Vendar pa v procesu sušenja in predelave tobačnih listov v njih nastaja tudi tako imenovani nitrozonikotin, spojina, ki pa je močno karcinogena. Poleg tega omenjena spojina nastaja tudi med procesom gorenja tobaka. Nitrozonikotin tako najdemo v dimu cigaret, cigar in tobačnih pip, prav tako pa so raziskave pokazale, da je ta spojina prisotna tudi v slini ljudi, ki uživajo tobak za žvečenje, snus ali pa uporabljajo elektronske cigarete.
Kljub temu da je nikotin močan strup, insekticid, ki ga rastline proizvajajo za svojo obrambo, pri ljudeh pa povzroča zasvojenost, povezano s številnimi zdravstvenimi težavami, in tako krajša našo življenjsko dobo, pa naj bi imel tudi nekatere, sicer redke, pozitivne učinke. O enem izmed njih smo se pogovarjali z doktorico Metko Filipič.
Na tem mestu si privoščimo čik pavzo, ki ji bo sledila podrobna predstavitev različnih alternativnih načinov vnašanja nikotina v naše telo. Ostanite z nami.
Oddajo o kajenju in nikotinu nadaljujemo s predstavitvijo različnih kadilskih alternativ. Jasno je, da je s kajenjem najbolje prenehati brez uporabe nadomestne razvade, pa vendar. Na voljo je kar nekaj alternativ, ki za zdaj še veljajo za manj škodljive.
Kajenje tobačnih izdelkov je grda razvada, s katero marsikdo težko preneha. Kljub temu da so informacije o škodljivosti tobačnega dima jasne, dokazane in nedvoumne, so zaslužki proizvajalcev cigaret veliki. Na dan prodajo približno 18 milijard cigaret, število kadilcev in kadilk se je v zadnjem letu sicer malo zmanjšalo, a se še vedno giblje okoli številke ena milijarda. Od tega jih bo polovica zaradi kajenja tudi umrla. Glede na statistiko je razumljivo, da tobačna industrija velik del svojega dobička namenja razvoju alternativnih oblik kajenja. Tako bi po eni strani ohranili svoje stranke, po drugi pa bi kadilcem, ki zaradi različnih razlogov ne morejo ali ne želijo prenehati kaditi, omogočili izbiro manj škodljive razvade.
Na prvem mestu je seveda prenehanje kajenja. V tej smeri deluje Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki vključuje številne ukrepe, kot so prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, opozorilne fotografije in napisi na tobačnih izdelkih, prepoved prodaje mladoletnim osebam, višanje njihove cene in splošna prepoved oglaševanja, pokroviteljstva in doniranja tobačnih izdelkov. Z letom 2020 pa bosta v veljavo stopila tudi ukrepa o enotni embalaži in prepovedi značilnega okusa mentola. Kljub zakonskim omejitvam in ukrepom pa nekaterim prenehanje kajenja preprosto ne uspe.
Dejstvo je, da kajenje pokosi na milijone ljudi, zato je tobačna industrija najprej začela z zniževanjem katrana v cigaretah. Proizvajati so začeli vitke in nikotinsko lažje različice, ki pa se niso izkazale za manj škodljive. Vključila se je tudi farmacevtska industrija, na trg so prišle kadilske žvečilke in nikotinski obliži. V začetku tega tisočletja pa so se že pojavile elektronske cigarete in vajpanje, kakor se reče njihovi uporabi. Snus, nikotin v vrečkah, ki se polagajo na dlesni, pa je že stara skandinavska praksa. V zadnjih letih so, poleg omenjenega, tobačno krajino popestrili še izdelki z gretim tobakom.
Izdelki s tobakom za segrevanje so novost, ki jo razvija podjetje Philip Morris International. Njihov cilj, kot lahko preberemo v njihovih sporočilih za javnost, je ta, da bi 30 odstotkov njihovih uporabnikov, ki bi sicer nadaljevali kajenje, do leta 2025 prešlo na brezdimne alternative. Uporaba naprave za segrevanje tobaka se je najbolj razmahnila na Japonskem, vse več uporabnikov tega izdelka je tudi v evropskih državah, kupiti ga je mogoče tudi v Sloveniji.
Izdelek so poimenovali Iqos, ime je okrajšava za »I quit ordinary smoking«. Njihov pristop k občutnem zmanjšanju koncentracije toksičnih snovi, ki jih kadilci vdihujejo z navadno cigareto, temelji na segrevanju tobaka pri temperaturi 350 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi ne prihaja do izgorevanja, temveč le do segrevanja, zato nastajajo manjše količine toksičnih snovi. V nasprotju z njimi pa cigarete gorijo pri temperaturi med 600 in 800 stopinj Celzija, pri vdihu pa lahko dosežejo tudi do 900 stopinj.
O razliki med gorenjem in segrevanjem, torej razliki med navadno cigareto in Iqosom, smo povprašali doktorico Metko Filipič, vodjo Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo:
Komplet Iqos sestavljajo držalo, ki segreva tobak z elektronsko nadzorovano konico grelca, polnilnik, ki držalo po vsaki uporabi napolni, in paličica za segrevanje, ki je majhen, cigareti podoben tobačni vstavek iz tobaka v prahu. Te majhne tobačne vstavke je treba menjati in se po uporabi zavržejo kot ogorek. Izkušnja kajenja traja šest minut oziroma 14 vdihov, kar je podobno kot pri eni cigareti. S tem se želijo čim bolj približati izkušnji klasičnega kajenja.
Ob segrevanju nastaja aerosol, ki je v glavnem sestavljen iz vode, glicerola in drugih uparjenih snovi. Ob kajenju Iqosa nastaja tudi dim. Kako nastaja, smo vprašali toksikologinjo, doktorico Metko Filipič:
Neustavljivim kadilcem in kadilkam pa so na voljo tudi drugi izdelki z nižjim zdravstvenim tveganjem, ki ne vsebujejo tobaka. Govorimo o elektronski cigareti in vajpanju. Največji trgi za vajpanje so ZDA, Japonska in Združeno kraljestvo. Angleška javna zdravstvena organizacija poroča, da so po njihovih raziskavah e-cigarete za 95 odstotkov manj škodljive od običajnih cigaret. Organizacija je še priporočila, da naj bi bile e-cigarete dosegljive na recept, prav zaradi njihovega pomena pri pomoči ljudem, da nehajo kaditi.
Obstajata dva tipa e-cigaret, avtomatske in ročne e-cigarete. Pri avtomatskih e-cigaretah se razpršilec samodejno aktivira, ko zazna inhaliranje. Za to skupino elektronskih cigaret velja, da najbolje posnemajo občutek kajenja klasične cigarete. Pri elektronskih cigaretah z ročnim upravljanjem pa se razpršilec aktivira šele takrat, ko pritisnemo na gumb baterije, in proizvaja paro, dokler gumba ne spustimo.
Najnovejši osebni uparjalniki tretje generacije omogočajo že zelo personalizirano uporabo in lahko štejejo vdihe, uporabnik lahko uravnava pretok zraka, nivoje napetosti in moči delovanja baterije, lahko zamenja različne komponente sistema. Tako kot Iqos je tudi elektronsko cigareto treba polniti. O razlikah med Iqosom in elektronsko cigareto smo vprašali doktorico Metko Filipič:
Elektronske cigarete torej ustvarjajo paro iz tekočine, ki jo natočimo v tako imenovani tank oziroma kartušo. Načina uporabe sta dva, in sicer se lahko dim inhalira najprej v usta in nato v pljuča ali pa, pri novejših različicah, neposredno v pljuča. Uparjalniki za inhalacijo direktno v pljuča morajo imeti širšo odprtino ustnika in delujejo pri višjih močeh baterije – pri moči 30 wattov ali več. Količina pare, ki jo uparjalnik ustvari, je odvisna od sestave tekočine. Načeloma velja, da več pare nastaja iz e-tekočine z večjo količino propilen glikola, manj pa pri višji koncentraciji rastlinskega glicerina. Slednji tudi manj draži grlo in manj sili na kašelj.
Kadilski pripomočki, kot so elektronske cigarete in Iqos, so načeloma sicer namenjeni strastnim kadilcem, da se odvadijo te navade in jo nadomestijo z manj škodljivo. Kljub temu pa je v Združenih državah Amerike električna cigareta po imenu Juul pridobila neverjetno popularnost. Namesto vajpanja se v tem primeru govori o juulanju, številni uporabniki pa so mlajši od 18 let in niso nekdanji kadilci. Juul se ponaša z enostavnim minimalističnim oblikovanjem in preprosto uporabo. Uporabnik le menjuje zgornje kapice, imenovane tudi Juul pods, s tekočino različnih okusov. Ena kapica nudi približno 300 vdihov, kar je podobno eni škatlici cigaret.
Juul je samo v ZDA prevzel 75 odstotkov trga prodaje elektronskih cigaret. V Sloveniji se še ne da dobiti, prodajajo pa v Italiji, Kanadi, Švici, Združenem kraljestvu, Franciji, Nemčiji, Rusiji in Izraelu. Njihova prva kampanja je vključevala trendovske lepe mlade ljudi, vodili pa so jo po Instagramu in Facebooku. Oblikovalo se je ogromno tako imenovanih influencerjev, ki s svojimi dimnimi akrobacijami širijo njihov trg in priljubljenost. Danes se je njihov jezik oglaševanja seveda spremenil in vključuje pričevanja nekdanjih kadilcev, ki so s pomočjo juulanja prekinili grdo razvado. Vendar ob tem ostaja vprašanje, ali so raznovrstni okusi, ki jih ponuja Juul - od crème brûlée do manga in svežih kumaric - res privlačni tudi za stare kadilce.
Problem pa je tudi znanstveno raziskovanje na tem področju, saj raziskave o škodljivih učinkih pogosto financira tobačna industrija in jim kot povprečni bralci težko zaupamo. O teh pasteh smo govorili tudi s toksikologinjo doktorico Metko Filipič:
Tretja alternativa kajenju, ki jo bomo nocoj predstavili, pa je fuga oziroma snus. Snus je skandinavski izraz za vrsto tobaka, namenjeno oralni uporabi, ki ga predelujejo na Švedskem in Norveškem. Pri nas se mu v žargonu reče fuga. Snus je v Sloveniji prepovedan, ponekod drugod pa je na voljo v dveh oblikah.
Prvotno so snus prodajali v škatlicah v raztreseni obliki, pozneje pa so zaradi lažje uporabe začeli tobak pakirati v priročne vrečke. Snus se namreč uživa tako, da se natlači pod zgornjo ustnico, od koder nikotin preide skozi sluznico v kri. Danes je snus pakiran v plastične škatlice različnih velikosti. Raztreseni snus, imenovan tudi Lössnus, je največkrat pakiran v škatlice po 50 gramov. Pakiran v vrečkah nosi ime Portionssnus, prodajajo pa ga v škatlicah, v katerih je 24 vrečk po 1 gram.
Snus je sestavljen iz mletega tobaka, vode, soli in ojačevalcev arome. V preteklosti so uporabljali domači tobak, sušen na soncu, danes pa se za predelavo uporablja pretežno ameriški tobak, ki ima večjo vsebnost nikotina. Tudi sicer je v snusu več nikotina kot v cigaretah. Med ljudmi je še vedno prisotno prepričanje, da je snusu dodano drobljeno steklo, ki rani dlesni, da bi nikotin lažje prešel v kri, kar seveda ne drži. Za mikroskopske zarezice v dlesnih poskrbi sol, ki po načelu osmoze poskrbi tudi za vsrkavanje vode in nikotina v telo. Snus je zaradi dejstva, da ne vpliva na dihala, vsebuje pa nikotin, ki deluje poživljajoče, izjemno priljubljen pri športnikih.
Katera navada je manjše zlo oziroma kaj poleg splošnega zaničevanja in skoraj gotove prezgodnje smrti še ostane kadilskim odvisnikom? V lekarni so na prodaj tudi nikotinski obliži, žvečilke in celo spreji za oralno uporabo. V namene dolgoročnega prenehanja kajenja pa so ti nikotinski nadomestki pretežno neučinkoviti, saj nikotin v telo sproščajo postopoma, manjka pa jim tudi kadilski ritual. Odvisnost kajenja temelji na prvem najmočnejšem učinku nikotina na možgane, ki nato počasi popušča. V ta namen so pri tekočinah za elektronske cigarete začeli uporabljati nikotinske soli, s katerimi je dosežen podoben učinek, saj hitreje prehajajo krvno možgansko bariero.
Kaj torej izbrati, ali gremo z uporabo tobačnih grelnikov in uparilnikov zgolj z dežja pod kap? Kaj je manjše zlo, smo vprašali doktorico Metko Filipič, vodjo Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo:
Poleg same raziskave pa je za uporabnika in javno zdravstvo ključna tudi njena interpretacija. Ta je odvisna od osebnega prepričanja in lastnih izkušenj. Več nam pove doktorica Metka Filipič:
Ob koncu je pomembno izpostaviti, da so tudi alternativne uporabe nikotina za zdravje škodljive. Ljudje, ki niso nikoli kadili, morda težko razumejo zadrego zasvojenosti. Mnogi prenehajo kaditi izključno s svojo močno voljo, tisti, ki jim to ne uspe, pa bi morali imeti možnost dostopa do manj škodljivih alternativ. Pomembno vlogo pri tem igra marketinška politika proizvajalcev in njihova izbira ciljnega občinstva. Nikotinski obliži niso nikoli nastopali na modnih fotografijah in nikotinskega pršila v oglasih niso nikoli postavili v kontekst zabave. Podobno bi bilo treba ravnati tudi z drugimi tobačnimi nadomestki, ki lahko predstavljajo dobro rešitev za odvisnike od cigaret.
Kaj si o tobačnih nadomestkih in njihovi uporabi mislijo naključni mimoidoči, pa smo preverili tudi v krajši anketi:
Katere alternative “klasičnemu” kajenju poznate?
Mislite, da bi moralo javno zdravstvo podpirati alternativne oblike kajenja za pomoč pri odvajanju od cigaret?
Ali kadite? Ste že kdaj poskusili prenehati kaditi? Če ste, ali ste si pri tem pomagali z alternativnimi oblikami kajenja?
Nikotin smo za vas prežvečili Urša, Gregor ter vajenki Bronja in Živa.
Uredinkoval je Arne.
Brala sva Pia in Juš.
Tehniciral je Jura.
Dodaj komentar
Komentiraj