Pogovoriti se moramo o menstruaciji
Nocojšnjo oddajo Znanstvene redakcije Frequenza della scienza namenjamo menstruaciji. Predstavile bomo, kaj menstruacija pravzaprav je, in nanjo pogledale tudi z evolucijskega vidika. Vprašale se bomo, zakaj smo ena redkih živalskih vrst z menstruacijo in česa vsega bi se lahko z raziskovanjem menstruacije naučile. Na koncu oddaje bomo govorile tudi o endometriozi. Čeprav je endometrioza najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, vemo o njej zelo malo.
Menstruacija je v naši družbi še vedno tabu. Ker se o menstruaciji le redko pogovarjamo, ne dobimo primerjalne izkušnje z drugimi ženskami. Veliko žensk zato bolečih menstruacij ne prepozna kot bolezensko stanje in odlaša z obiskom zdravnice. Kot bomo izvedele v zadnjem delu oddaje, pa se žal pogosto dogaja, da tudi kadar ženske poiščejo pomoč zdravstvenega osebja, ti njihovih simptomov ne jemljejo resno, češ da je njihova bolečina le namišljena.
Marsikje po svetu velja menstruacija za nekaj nečistega. Ženske, ki menstruirajo, ne smejo biti del določenih sakralnih in profanih procesov, imeti spolnih odnosov ali se celo dotikati drugih, saj veljajo za umazane.
Prav zaradi napačnih predstav o menstruaciji je pomembno, da se o njej poučimo in čim več pogovarjamo, da jo detabuiziramo ter da skupaj sprevidimo, da je menstruacija nekaj povsem naravnega in običajnega ter prav nič umazanega.
Današnji pogovor bomo začele s ponovitvijo in nadgradnjo našega znanja o zgradbi ženskih spolnih organov, predvsem maternice. Večina klasifikacij med ženske reproduktivne organe v glavnem šteje zunanje spolovilo ali vulvo, nožnico oziroma vagino, jajčnike ali ovarije ter maternico oziroma uterus. Maternica je hruškaste oblike in je dolga približno polosmi centimeter, široka štiri cela pet centimetra ter debela približno tri centimetre. Maternica odrasle ženske tehta okoli 60 gramov. Anatomsko maternico delimo na zgornji, širši del - telo - in spodnji, ožji del - vrat. Maternični vrat se nadaljuje v nožnico. Telo maternice predstavlja trikotna maternična votlina, omejena z maternično steno. Zaobljeni zgornji del telesa maternice imenujemo fundus. V zgornjih kotih se nadaljuje v jajcevoda, ta pa se dalje odpirata v jajčnika.
Maternična stena je pri ženskah sestavljena iz treh plasti, endometrija z maternično sluznico, miometrija in perimetrija. Maternica je pretežno zgrajena iz gladkih mišic, ki jih imenujemo miometrij. Perimetrij pa je s krovnim tkivom pokrita vezivna mrena, ki odeva zunanjo stran maternice. O endometriju, krovnem tkivu s sluznico na najbolj notranji plasti maternične stene, bomo še veliko govorile v nadaljevanju oddaje. Sestavljen je iz ene plasti epitelijskih celic ter stromalnih celic, celic vezivnega tkiva. Debelina vezivnega tkiva endometrija v menstruacijskem ciklusu se spreminja v odvisnosti od hormonov.
Menstruacijski ciklus je ciklus sprememb maternice in jajčnikov, ki omogoča spolno razmnoževanje. Bistven je za nastajanje jajčec in za pripravo maternice na nosečnost. Ponavlja se od menarhe, prve menstruacije, do menopavze. Pri ženskah je dolžina mesečnega ciklusa zelo različna, od 21 do 35 dni, s povprečno dolžino 28 dni. Ciklus uravnava endokrini sistem, nadzorni sistem žlez, ki izločajo kemíjske prenašalce, imenovane hormone.
Menstruacijski ciklus lahko na podlagi dogodkov v foliklih v jajčniku ter endometriju maternice razdelimo na ovarijski in maternični ciklus. Oba ciklusa lahko naprej razdelimo v tri faze.
Ovarijski ciklus sestavljajo folikularna faza, ovulacija in lutealna faza. Med folikularno fazo ovarijskega ciklusa jajčni folikli dozorevajo v jajčniku in se pripravljajo na sprostitev jajčeca. Jajčni folikli so vrečici podobne strukture, v katerih zorijo jajčeca. Med dozorevanjem proizvajajo ženske spolne hormone estrogene, od katerih ima glavno vlogo estradiol. Ta izzove nastanek nove plasti endometrija v maternici. V naslednji fazi, torej v fazi ovulacije, se eno zrelo jajčece sprosti iz folikla v jajcevod. Kot kaže je to, iz katerega jajčnika se sprosti zrelo jajčece - levega ali desnega -, povsem naključno. Včasih se sprosti tudi iz obeh hkrati.
Po približno enem dnevu zrelo jajčece v jajcevodu propade, če ne pride do oploditve. Če pa je oplojeno, se zarodek začne deliti in čez tri dni prispe v maternico ter se v naslednjih treh dneh ugnezdi v endometrij. Zdaj govorimo že o lutealni fazi. Če do oploditve pride ali ne, se folikel, iz katerega se je sprostilo zrelo jajčece, preoblikuje v rumeno telesce, ki proizvaja velike količine hormona progesterona. Dvig ravni progesterona izzove tudi nastajanje estrogenov. Če v približno dveh tednih do ugnezditve ne pride, rumeno telesce usahne, pri čemer se izrazito zmanjša raven tako progesterona kot tudi estrogenov. Padec koncentracije teh hormonov v maternici izzove spremembe, ki vodijo v menstruacijo.
Maternični ciklus sestavljajo menstruacija, proliferativna faza in sekretorna faza, ki časovno sovpada z lutealno fazo ovarijskega ciklusa in med katero je zaradi hormona progesterona endometrij dovzeten za ugnezditev zarodka. Na eno ključnih vprašanj današnje oddaje, kaj pravzaprav je menstruacija, nam odgovori doktorica Mihaela Pavličev iz Otroške bolnišnice v Cincinnatiju v ZDA.
Povprečen volumen menstrualne tekočine v enem ciklusu znaša 35 mililitrov. Je rdečerjave barve, nekoliko temnejša od venske krvi. Kri sestavlja približno polovico menstrualne tekočine. Ta poleg krvi vsebuje tudi cervikalno sluz, nožnične izločke in endometrijsko tkivo. Endometrijsko tkivo vsebuje tudi encim plazmin, ki preprečuje strjevanje krvi. Številne ženske med menstruacijo opažajo izločanje delov maternične sluznice v obliki majhnih delčkov tkiva, pomešanega s krvjo.
Količina železa, ki ga ženska izgubi med menstruacijo, je razmeroma majhna in razen ob vsakomesečnih močnejših menstrualnih krvavitvah ne bi smela povzročati anemij. Žal pa velikokrat pri ženskah v rodni dobi zaradi predpostavke, da so anemične zaradi menstruacije, ni diagnosticiran pravi vzrok anemije.
Po glasbenem premoru bomo govorile o evolucijskih teorijah, ki skušajo pojasniti, zakaj smo ena redkih živalskih vrst z menstruacijo. Ostanite z nami na frekvenci 89,3 MHz.
Feminal Fluids: Womenstruation
Pozdravljene nazaj v oddaji Frequenza della scienza. Nocoj govorimo o menstruaciji. Opisale smo že menstruacijski ciklus in spremembe v ženskih spolnih organih, ki se dogajajo med ciklusom. V nadaljevanju bomo predstavile evolucijske teorije, zakaj sploh imamo menstruacijo ter česa vsega bi se lahko naučile z raziskovanjem menstruacije. Zadnji del oddaje pa bomo posvetile endometriozi.
Kot smo že spoznale, je menstruacija pravzaprav izločanje površinske plasti endometrija, najbolj notranjega dela maternične stene, s pripadajočo krvavitvijo. Dogaja se pri samicah nekaterih vrst placentalnih sesalcev po padcu ravni hormona progesterona, kadar ne pride do oploditve. Poleg žensk imajo menstruacijo še nekatere vrste primatov, štiri vrste netopirjev, rilčasti skakači in bodičaste miši. Zaradi sorodstvenih odnosov pravkar naštetih živali sklepamo, da so nastanek menstruacije pri teh vrstah povzročili štirje različni evolucijski dogodki. Evolucijska biologinja Mihaela Pavličev iz Otroške bolnišnice v Cincinnatiju v ZDA nam pove, kaj je skupno vrstam z menstruacijo.
Kot smo slišale v izjavi, se je menstruacija pojavila pri vrstah z dolgo nosečnostjo, kjer je ugnezditev zarodka in izmenjava med placento in maternico zelo intenzivna. Pri teh vrstah se decidualizacija, s hormoni sprožena diferenciacija celic endometrija, zgodi še pred ugnezditvijo zarodka. Nasprotno pride pri drugih vrstah sesalcev do decidualizacije šele ob ugnezditvi. Vrste z menstruacijo imajo torej debelejši, bolje razvit endometrij, ki se ne more popolnoma reabsorbirati, kadar ne pride do oploditve. Tak endometrij se verjetno ni razvil le zato, da bi maternica pripravila okolje na razvoj zarodka, ampak tudi za zaščito matere pred zarodkom, da se ta ne bi preveč agresivno ugnezdil v maternico.
Spolni ciklus večine placentalnih sesalcev in vrečarjev imenujemo gonitveni oziroma estrus ciklus. Doktorica Pavličev nam opiše, kaj se dogaja z maternično sluznico pri teh živalih.
Lastnice psičk so se verjetno že vprašale, zakaj nismo psov našteli med vrste, ki imajo menstruacijo.
Z raziskovanjem menstruacije bi se lahko še veliko naučile. Ena izmed teh stvari je denimo, zakaj sploh imamo menstruacijo. Kar smo slišali do sedaj, so namreč le teorije, in evolucijske biologinje se še vedno sprašujejo, zakaj se je menstruacija pravzaprav pojavila. Kot pravi Mihaela Pavličev, je menstruacija zelo zanimiva tema, ki prav sedaj postaja zelo priljubljena za raziskovanje.
Maternica je pri ženskah seveda nedostopna za raziskovanje med nosečnostjo, zato se zdi možnost raziskovanja v nenosečem delu ciklusa zelo privlačna. Niso pa to še zdaleč edina vprašanja, ki nas zanimajo. Zanima nas denimo tudi, kaj je vzrok za nastanek endometrioze, najpogostejše ginekološke bolezni v rodnem obdobju, o kateri še vedno vemo bore malo. Kaj je endometrioza, bomo povedale v nadaljevanju oddaje. Ostanite z nami na frekvenci 89,3 MHz.
Na Radiu Študent še vedno poslušate oddajo Frequenza della scienza o menstruaciji. Spoznale smo že, da je menstruacija izločanje površinske plasti endometrija, najbolj notranjega dela maternične stene, ter slišale evolucijske teorije o njenem pojavu. Sedaj pa je napočil čas, da spoznamo bolezen endometriozo.
Endometrioza je ginekološka bolezen, pri kateri se endometriju podobno tkivo razrašča zunaj maternice. Najpogosteje se endometriotično tkivo razrašča v jajcevodih, jajčnikih in na potrebušnici, redkeje tudi v drugih delih telesa. Endometrioza je kompleksna, od estrogenov odvisna kronična vnetna bolezen. Endometriotično tkivo reagira na hormone, ki uravnavajo menstruacijski ciklus. Estradiol, ki se sintetizira v jajčnikih, povzroči razmnoževanje celic tako v endometriju v maternici kot tudi v endometriotičnem tkivu. Raziskave so pokazale, da se estradiol sintetizira tudi v samem endometriotičnem tkivu, kar povzroči še dodatno rast tega tkiva. Endometriotično tkivo se poleg tega, da se namnoži, tudi odlušči in krvavi, vendar nima izhoda, kamor bi odtekalo. To povzroča zarastline, bolezensko zraslost v trebušni votlini ter izrastke, lezije, ciste in lokalna vnetja, ki lahko povzročajo močne bolečine.
Endometrioza se pojavlja pretežno pri ženskah v rodni dobi, ko je koncentracija estrogenov visoka, in običajno izzveni po menopavzi, ko se koncentracija estrogenov v krvi močno zmanjša. Najpogostejši simptomi so bolečine v predelu medenice in neplodnost. Približno polovica prizadetih žensk ima kronične bolečine, okoli 70 odstotkov pa jih ima boleče menstruacije. Pogoste so tudi bolečine pri spolnih odnosih. Neplodnost se pojavlja pri približno polovici bolnic. Preostali simptomi so tudi driska ali zaprtje, kronična utrujenost, slabost in bruhanje, glavoboli, nizke vročine, močne in/ali neredne menstruacije ter hipoglikemija, nižja raven sladkorja v krvi. Približno četrtina žensk z endometriozo pa nima simptomov.
Točen vzrok endometrioze ni poznan. Profesorica Tea Lanišnik Rižner z ljubljanske Medicinske fakultete nam opiše, da različne tipe endometrioze skušamo pojasniti z različnimi teorijami.
V nadaljevanju nam doktorica Lanišnik Rižner podrobneje opiše eno izmed teorij, tako imenovano teorijo retrogradne menstruacije.
Kot smo slišale, med menstruacijo kri pri skoraj vseh ženskah ne izteka le skozi nožnico, ampak tudi v trebušno votlino. To se dogaja, ker imamo ženske odprte jajcevode, kar pomeni, da jajčnik ni neposredno povezan z jajcevodom. Vendar pa se pri zdravih ženskah te celice ne naselijo, temveč odmrejo.
Za druge tipe endometrioze obstajajo druge teorije. Prisluhnimo še preostalim teorijam.
Študije kažejo, da je verjetnost razvoja endometrioze kar štiri- do sedemkrat višja pri bližnjih sorodnicah bolnic, kar nakazuje na genetsko komponento bolezni. Več o tem pove profesorica Tea Lanišnik Rižner.
Pogostost endometrioze ni znana, ocenjuje pa se, da naj bi za endometriozo trpelo okoli 10 odstotkov žensk, kar pomeni, da je to najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju. Določiti delež bolnic ni preprosto, saj se endometrioza lahko dokončno potrdi le z diagnostično laparoskopijo. To je invazivni kirurški poseg, pri katerem se s posebno kamero pregleda notranjost trebušne votline. Na voljo še nimamo klinično uporabnih biokemijskih označevalcev, imenovanih tudi biomarkerji, ki bi jih lahko neinvazivno določale v krvi ali urinu bolnic, da bi ob povišani koncentraciji lahko postavile diagnozo endometrioze. Določeni biomarkerji se v kliniki uporabljajo le za spremljanje poteka zdravljenja bolezni.
Mnogo žensk z endometriozo sploh ne ve, da imajo to bolezen. V povprečju traja zelo dolgo, da se bolnici postavi pravilna diagnoza. Zakaj je ta postopek tako dolgotrajen, nam pojasni Branka Pestar Hajšek, predsednica društva Endozavest.
Pogosto se simptomi bolnice ne jemljejo resno, saj v naši družbi velja prepričanje, da so boleče menstruacije nekaj običajnega. Bolečine se mnogokrat obravnavajo kot posledica duševnih težav, zato so nekatere ženske napotene v psihološko in psihiatrično obravnavo, preden se jim postavi pravilna diagnoza. Ženskam, ki omenijo boleče menstruacije, se brez raziskave vzroka za bolečino velikokrat predpišejo tudi kontracepcijske tablete.
Branka Pestar Hajšek nam je svetovala, kako ukrepati, če sumimo na endometriozo.
V pomoč in oporo ženskam z endometriozo deluje tudi društvo Endozavest. Predstavila nam ga je predsednica Branka Pestar Hajšek.
Zdravila za endometriozo ni, obstaja pa več razmeroma učinkovitih vrst zdravljenja simptomov. To so protibolečinska zdravila za lajšanje bolečin, hormonsko zdravljenje, ki deluje na načelu preprečevanja menstruacije, ter kirurško zdravljenje. Prav slednje je tudi najpogostejši način zdravljenja, vendar se endometrioza ponovi ali na novo pojavi v približno polovici primerov. Zgodnje odkrivanje endometrioze je lahko bistvenega pomena za učinkovito zdravljenje.
Za zaključek pa naj opozorimo, da se žal še vedno velikokrat kot nekakšno zdravilo za endometriozo omenja nosečnost. Zakaj je to napačno in sporno, nam pove Branka Pestar Hajšek.
Tako smo prispele do konca današnje oddaje. Upamo, da ste nocoj bolje spoznale svoje telo oziroma telo mame, sestre, partnerice, sošolke, znanke in neznanke ter da se boste o menstruaciji čim več pogovarjale brez nelagodja in zardevanja. Kot smo slišale, je dobro spregovoriti tudi o težavah. Z večjo ozaveščenostjo o endometriozi, tako upamo, se bodo menstrualne bolečine obravnavale resneje, hkrati pa se bodo iskali organski, in ne le psihični vzroki bolečin. Srčno upamo, da se bo praksa izvajanja pritiska na ženske glede odločitve o njihovem telesu, nosečnosti in podobnem čim prej nehala.
O menstruaciji in endometriozi se je pogovarjala Angelika.
Urednikoval je Arne.
Brali sta Pia in Špela.
Tehniciral je Makis.
Dodaj komentar
Komentiraj