Konodonti - priče velikih izumrtij v Zemljini zgodovini
V četrtek, šestnajstega januarja, je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije potekal dogodek z imenom Konodonti – priče velikih izumrtij v Zemljini zgodovini. Predavanje je bilo prvo v ciklu letošnjih prireditev hashtag Zemlja, ki obeležuje petdeset let Dneva Zemlje. Predavala sta docentka doktorica Tea Kolar Jurkovšek, ena vodilnih evropskih raziskovalk konodontov, in paleontolog ter geolog doktor Bogdan Jurkovšek. V predavanju sta predstavila knjigo Konodonti Slovenije, ki jo je marca 2019 izdal Geološki zavod Slovenije.
Kaj so konodonti? Kako so izgledali in v kakšnem okolju so živeli pred nekaj sto milijoni let, je pojasnila docentka doktorica Kolar Jurkovšek:
Konodontne fosile najdemo v usedlinah. Iz redkih dobro ohranjenih odtisov konodontov v kamninah so razbrali obliko njihovega telesa. Trdni konodontni elementi iz apatita pa so vse prej kot redki, saj so eni najštevilčnejših fosilov.
Značilno je, da so konodontni elementi mlajših vrst, denimo vrst izpred približno dvesto sedemintrideset milijonov let oziroma iz poznega triasa, manjši in enostavnejši od konodontnih elementov starejših vrst. Pomembno je tudi, da razumemo, kako se konodontni elementi sploh ohranijo.
Fosili lahko nastanejo na več različnih načinov. Odmrle živali pristanejo na morskem dnu in pokrijejo jih sedimenti. Takrat se začne fosilizacija. Eden od načinov fosilizacije je klasična petrifikacija, med katero se sedimentne kamnine skozi tisoče let formirajo na mestu običajno trših delov živali, kot so lupine, kosti in zobje. Drugi omenjeni način je karbonizacija, do katere pride pod visokim tlakom, visoko temperaturo in v okolju brez kisika. Iz karboniziranih fosilov pridobivajo premog.
Ko so ljudje opazili, da se povsod po svetu pojavljajo fosili v podobnih sosledjih glede na globino v profilu kamnin, so začeli določati relativno starost fosilov, pri kateri igrajo izjemno vlogo konodontni elementi. Spoznanjem o relativni je sledilo še ugotavljanje absolutne starosti.
Življenje, kot ga poznamo danes, je s skupino konodontov vred nastalo pred približno petsto štiridesetimi milijoni let. Razvoj življenja na Zemlji je na kratko opisal doktor Jurkovšek.
Konodonti so se pojavili že v predkambriju pred približno petsto enainštiridesetimi milijoni let in so ostali pomembna skupina med paleozoikom, ki se je končal pred dvesto dvainpetdesetimi milijoni let. Čeprav se je število konodontov zmanjšalo že v triasu, je popolno izumrtje te skupine živali povzročil obsežen vulkanizem na območju centralnoatlantske magmatske province pred okoli dvesto enim milijonom let na prelomu med triasom in juro. Njihov obstoj je torej obsegal več kot tristo milijonov let oziroma dvakrat toliko kot obstoj dinozavrov, preživeli pa so tudi precej naravnih katastrof.
Ena od katastrof, ki so jo konodonti prebrodili, je bilo izumrtje na meji perma in triasa pred približno dvesto dvainpetdesetimi milijoni let. Izbrisanih je bilo več kot petindevetdeset odstotkov morskih in več kot sedemdeset odstotkov kopenskih vrst. Razlog je bil izbruh sibirskega supervulkana, ki je ustvaril več tisoč metrov debelo plast lave. Takšni izbruhi so sprožili verižno reakcijo in spremenili kemizem voda in ozračja po celem svetu.
Slovenija ima precej pester nabor fosilov konodontov. Eden od razlogov za to je njena geološka pestrost, saj se tu srečajo Dinaridi in Alpe. Blizu je tudi stik Afriške in Evrazijske litosferske plošče, kar pomeni veliko geološko aktivnost ob njunih reakcijah. Skoraj tretjino Slovenije pokrivajo triasne kamnine, zato so fosili triasnih konodontov pri nas najpogostejši.
Konodonti so bili zaradi svoje majhnosti in reprodukcijskega potenciala številčni. Poleg tega so bili tudi kozmopolitsko razširjeni in so zato izredno pomembni pri določevanju relativnih starosti in analizi nekdanjih parametrov okolja, kot sta temperatura in globina vode.
Kot primer naj navedemo konodonta vrste Hindeodus parvus, ki je bila določena kot mejnik med permom in triasom pred dvesto dvainpetdesetimi milijoni let in torej med starim in novim zemeljskim vekom v kamninah povsod po svetu.
V Sloveniji se ta konodontni znanilec triasa nahaja v skalnem profilu Lukač pri Žireh. Ta profil je od leta dva tisoč devetnajst razglašen za naravno vrednoto državnega pomena, spremlja pa ga informativna tabla.
Konodonti, javnosti sicer slabo poznane prazgodovinske živali, so torej zaradi svoje razširjenosti, prilagodljivosti in reprodukcijskega potenciala postali eni najpomembnejših fosilov za razumevanje naravnih dejavnikov v zgodnjem fanerozoiku, nepogrešljivi pa so pri izdelavi geoloških kart in drugih geoloških raziskavah.
Da piše o konodontih in ne o kolodontu, je moral vsaj devetkrat pojasnit vajenec Luc.
Dodaj komentar
Komentiraj