Trajnin micelij

Trajnin micelij

Oddaja

V torek se je v mestni četrti Tabor na območju skupnostnega vrta Onkraj gradbišča odvilo zaključno srečanje platforme Podaljšano bivanje. Gre za enega izmed projektov in dejavnosti, ki sta jih v zadnjih dveh letih v okviru društva Trajna s sodelavci in sodelavkami organizirala njegova ustanovitelja, oblikovalca Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza. Društvo Trajna namreč razvija nove trajnostne pristope do obravnave in uporabe invazivnih rastlin

 

izjava

 Trajnost je torej tisto izhodišče, ki se kot rdeča nit vije skozi nove hife projektov društva Trajna. Iz teh hif pa rizomatsko izrašča micelij sodelovanj, ki je odprt za vsakogar, ki ga ali jo zanimata problematika invazivnih rastlin in odnos do njih. Glede začetnega projekta Simbiocen, v okviru katerega je nastala tudi razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, nas je zanimalo, kako je bil omenjeni projekt konceptualno zastavljen. Odgovarjata Andrej Koruza in Gaja Mežnarić Osole:

 

izjava

 

Trajnin micelij se je ob koncu projekta Simbiocen nadalje plastil s pridobitvijo triletnega evropskega projekta Applause, ki poteka v okviru Mestne občine Ljubljana. Projekt vključuje dvanajst partnerjev, poleg Trajne še Snago, Tiso, Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za celulozo in papir, Univerzo v Ljubljani, tipoRenesanso in druge, trajal pa bo do leta 2020. Gre za prvi sistemski projekt na temo inovativnega upravljanja z invazivnimi rastlinami na mestni ravni, cilj pa je vzpostaviti krožen model uporabe njihove predelane biomase. Več o namenu in poteku projekta Applause sta povedala Andrej in Gaja:

 

izjava

 

Društvo Trajna bo tako v naslednjih treh letih v okviru projekta Applause organiziralo šestdeset ustvarjalnih delavnic. Te potekajo kot vključitvene prakse, prek katerih bodo člani društva prebivalcem in prebivalkam približali koncept trajnosti skozi krožno uporabo izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.

 

Po drugi strani pa gre pri takšnih projektih za mnogo več kot zgolj prazno mantro o odgovornem odnosu posameznika in posameznice do okolja in lastnih odpadkov. Projekti, zastavljeni na način praktičnih delavnic, kot tudi teoretičnih predavanj in pogovorov, odpirajo prostor za preizpraševanje, v tem primeru preizpraševanje našega odnosa do invazivnih rastlin. Prav z refleksijo in praktičnim delom odstranjevanja dreves velikega pajesna je bila izpeljana tudi platforma Podaljšano bivanje. Več o njej Andrej Koruza in Gaja Mežnarić Osole:

izjava

 

V bralnem delu pa so udeleženci in udeleženke prebirali izbrana poglavja knjige avtorice Tao Orion: Beyond the War on Invasive Species. Katere teme in vprašanja so se odpirala, je predstavil varstveni biolog Sebastjan Kovač:

 

 

izjava

 

Stroka se pojava tujerodnih invazivnih rastlin loteva predvsem enostransko - z odstranjevanjem in uničenjem, kar je značilno za diskurz kolonializma, iz katerega izhaja obstoječi odnos do teh rastlin. S stališča skupnega sobivanja pa se pravo vprašanje morda skriva v primerjavi s škodljivostjo gojenja monokultur in možnostjo bolj trajnostne in ekološke uporabe že prisotnih invazivnih vrst.

 

Vsekakor je metanje vseh rastlin v koš invazivnosti in škodljivosti brez razmisleka zaskrbljujoče. Po eni strani zato, ker se koncept tujerodnih rastlin hitro izkaže kot arbitraren. Kar nekaj rastlinskih vrst, ki smo jih prinesli v zadnjih stoletjih, smo udomačili in jih uporabili za pogozdovanje – tak primer so denimo smreke. Po drugi strani pa se nereflektiranost delovanja mnogokrat  neustrezno in napačno prenese v javni diskurz za namene propagande in zastraševanja, spomnimo se le nedavnega razpisa za tako imenovano slovensko pravljico.

 

Predstavitvi micelija projektov društva Trajna je sledila praktična delavnica, vezana na uporabnost biomase nabranih invazivk, in sicer za namen gojenja užitnih gob. Vodil jo je Blaž Jarc iz kolektiva Recigoba. Na skupnostnem vrtu Onkraj gradbišča smo tako izdelali gredico za gojenje gob iz nadrobljenega japonskega dresnika in debel velikega pajesna, ki smo jih predhodno inokulirali s kulturo gobe bukov ostrigar. Za konec je sledil še poziv študentom, študentkam in zainteresiranim za projekte na temo trajnostnih praks:

 

izjava

 

Razrast micelija trajnosti pozdravlja Teja.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness