Današnji KrOFF posvečamo vprašanju o varnosti cepljenja proti covidu med nosečnostjo. V zadnjem letu je več raziskovalnih skupin preverilo, ali se protitelesa proti koničastemu proteinu virusa SARS-CoV-2 v krvi cepljenih vežejo tudi na protein sincitin-1, ki je ključen za pravilen razvoj posteljice, in ali pri cepljenih nosečih osebah zaznavamo več protiteles proti sincitinu-1 v krvi ter zapletov pri nosečnosti oziroma težav z zanositvijo. Poročajo tudi o raziskavah, ki se ukvarjajo s potekom brejosti cepljenih modelnih organizmov miši. 

Dvom glede cepljenja proti covidu med mlajšimi osebami v rodni dobi in nosečnicami delno izhaja iz domnev, da cepiva vplivajo na plodnost in lahko povzročijo spontani splav. Eden izmed navedenih razlogov je domneva, da se protitelesa proti koničastemu proteinu po cepljenju vežejo tudi na protein sincitin-1. Ta si namreč s koničastim proteinom deli del aminokislinskega zaporedja. Domneva temelji na navzkrižni reaktivnosti protiteles, do katere bi lahko prišlo tudi pri zelo majhni podobnosti med proteinoma. 

Raziskovalne skupine so ugotovile, da se protitelesa proti koničastemu proteinu ne vežejo na protein sincitin-1. Pri cepljenih nosečih osebah niso zaznale povišanja protiteles proti sincitinu-1, zaznale pa so, da se protitelesa proti koničastemu proteinu koronavirusa prek posteljice prenesejo tudi na zarodek. Poleg tega med cepljenimi nosečnicami niso zaznale več težav z zanositvijo, spontanih splavov ali zapletov pri razvoju ploda. Pri modelnih organizmih prav tako niso zaznale povišanega števila splavov in negativnega vpliva na plod. 

Sincitin-1 je raziskovala Zarja.

 

Priporočamo tudi pregled večine objav o cepljenju proti covidu med mlajšimi osebami v rodni dobi in nosečih oseb, ki ga redno posodablja dr. Viki Male z Imperialnega kolidža v Londonu.  

Fotografija: Coyne Lab, University of Pittsburgh