V še nerecenzirani raziskavi so ameriške raziskovalke in raziskovalci med preučevanjem celičnih mehanizmov vnetja možganov ugotovili, da lahko tudi blag potek bolezni covid-19 povzroči vnetje in poškodbe centralnega živčnega sistema. Ti simptomi sicer niso značilni samo za covid. 

Simptomi postkovidnega sindroma so okvare več organov. Med bolj pogostimi so nevrološki simptomi, kot so motnje koncentracije in pozornosti, motnje spomina ter počasnejše procesiranje – pogovorno temu pogosto pravimo megla v glavi. Znanstvenice in znanstveniki so na mišjem modelu z blago okužbo virusa SARS-CoV-2, pri čemer so bila okužena zgolj dihala, v beli možganovini opazili povišan nivo vnetnih celic imunskega sistema, ki sprožijo vnetno kaskado. Ugotovili so, da vnetje vpliva na plastičnost možganov, saj je preprečilo obnavljanje živčnih celic hipokampusa, dela možganov, ki je odgovoren za spomin. Nadalje je vnetje vplivalo tudi na deregulacijo oligodendrocitov, celic, ki proizvajajo mielin, živčno ovojnico, ki omogoča hitrejšo prevodnost živčnih signalov. Povišan nivo vnetnih parametrov je vztrajal še sedem tednov po okužbi.

Ali se vnetne celice pojavljajo tudi pri okužbah ljudi, so raziskovalke in raziskovalci preverili na devetih človeških vzorcih. Ti so imeli pred smrtjo različne simptome, na intenzivno enoto pa je bil sprejet samo eden. Pri vseh so odkrili povišan nivo vnetnih imunskih celic v primerjavi s kontrolo. Raziskava kaže, da lahko tudi blag potek bolezni covid-19 sproži imunski odziv, ki povzroči vnetje in posledično poškodbe centralnega živčnega sistema.