Prejšnji teden smo v Sloveniji prišli do točke, na kateri epidemiološka služba ne more več slediti vsem okužbam, kar lahko vodi v spregled večjih lokalnih grozdov okužb. Ta območja okužb bi lahko iskali z analizo odpadnih voda, tako da bi jih periodično testirali na prisotnost virusa SARS-CoV-2, saj je ta prisoten tudi v iztrebkih. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo že analizirajo odpadne vode na prisotnost novega koronavirusa.

RNK novega koronavirusa so že zaznali v odpadnih vodah. Od 19. marca do 1. junija 2020 je raziskovalna skupina v Connecticutu v ZDA iskala prisotnost virusne RNK v odpadnih vodah in primerjala svoje izsledke s hitrostjo odkritja primerov bolezni v tistem kraju. Virusno RNA je raziskovalna skupina enkrat dnevno iskala v usedlini odpadnih voda, saj ima virus do usedline večjo afiniteto. Prisotnost virusne RNA so v odpadnih vodah odkrili nekaj dni hitreje kot je testiranje pokazalo bolezen, vendar pa jim vzorčenje usedline enkrat tedensko verjetno ne bi dalo dovolj dobrega vpogleda v širjenje virusa.

Nadzor odpadnih voda ima tudi to prednost, da nima nekaterih pomanjkljivosti, ki so značilne za druge epidemiološke kazalce. Z njim je bolezen mogoče odkriti tam, kjer se ljudje sicer ne bi šli testirat zaradi nedostopnosti zdravstvenega sistema, nedostopnosti testov za covid-19 ali pa zaradi strahu pred izgubo službe. Pomaga tudi v primerih zamude pri testiranju oziroma pridobivanju rezultatov, saj lahko zazna prisotnost okužbe na določenem območju, razširjenosti virusa v skupnosti pa s tako analizo ni mogoče ugotoviti.

Dnevno vzorčenje odpadnih voda ima lahko enak učinek kot naključno vzorčenje ljudi v neki populaciji, vendar je cenejše in manj invazivno. Še vedno pa je o tem odprtih veliko vprašanj, in sicer, ali je mogoče trenutno analizo prilagoditi uporabi pri nadzoru širjenja virusa, katere so najprimernejše metode za odkrivanje virusne RNK v odpadnih vodah in kako zanesljive so.