V reviji Nature so objavili lastno anketno analizo o odnosu javnosti do dela raziskovalk, znanstvenih poročevalcev in drugih strokovnjakinj s področja koronavirusne bolezni, predvsem v povezavi z njihovimi medijskimi nastopi oziroma objavami na družbenih omrežjih. Največ od 321 vprašanjih, okoli polovica, je bilo v povezavi z javljanjem v medijih deležnih dvomov o svoji kredibilnosti in so občutili čustveno oziroma drugo psihološko stisko, okoli 30 odstotkom pa se je tudi zmanjšal ugled. Manj pogoste, a enako skrb vzbujajoče so bile še grožnje s fizičnim in spolnim nasiljem, o katerih poroča 22 odstotkov vprašanih, grožnje s smrtjo, ki so jih prejeli kar v šestini primerov, in fizični napadi, navedeni v šestih ločenih poročilih. Poleg tega so jim grožnje v nekaterih primerih posredovali delodajalci ali pa so bili v javnost razkriti njihovi osebni podatki. 

Najpogostejše nevralgične točke v času pandemije covida-19 so povezane z nekaterimi higienskimi ukrepi, pa tudi s farmakološkim zdravljenjem bolezni, npr. s hidroksiklorokinom in ivermektinom, za katera ni bilo dokazano, da bistveno izboljšata potek bolezni. Glavna težava v zvezi z neprijetnimi odzivi po izpostavitvi v medijih je po poročanju revije Nature pomanjkanje vladnih in drugih institucionalnih oblik podpore v bran znanstvenikom in znanstvenicam. Nekateri so poročali, da so se na nadlegovanje navadili kot na »neprijeten stranski učinek« poročanja svojih ugotovitev javnosti, sicer pa je imelo skoraj 85 odstotkov anketiranih z mediji po večini pozitivne ali vedno pozitivne izkušnje.