V Sloveniji je od začetka epidemije lansko leto do danes že več kot 170 otrok in mladostnikov potrebovalo bolnišnično pomoč zaradi covida. Potek bolezni je sicer pri otrocih navadno lažji kot pri odraslih, a pri nekaterih se nekaj tednov po okužbi s koronavirusom pojavi večorganski vnetni sindrom. Po podatkih NIJZ ga je v Sloveniji utrpelo že več kot 30 otrok. Pojavnost večorganskega vnetnega sindroma je v ameriški raziskavi ocenjena na dobre tri primere na 10.000 okužb v starostni skupini oseb, mlajših od 21. Mediana starosti pojavljanja večorganskega vnetnega sindroma je osem let. Otroke in mladostnike lahko poleg tega prizadene tudi dolgi covid-19. Ocene pogostosti tega pojava pri mladostnikih in otrocih se gibajo med enim in petimi odstotki.

Kaj to pomeni za prihodnost? V Sloveniji je bilo do sedaj okuženih okoli 42 tisoč ljudi, mlajših od 24 let. Če upoštevamo le zaznane okužbe, je to dobrih osem odstotkov te starostne skupine, zagotovo pa jih veliko tudi nismo odkrili. Otroci, mladostniki in mladi odrasli sedaj v četrtem valu predstavljajo najbolj dovzetne starostne skupine za okužbo. Zaradi zaprtja šol in drugih izobraževalnih ustanov so namreč nizko prekužene, poleg tega za mlajše od 12 let še nimamo odobrenih cepiv. Če se bo virus med temi skupinami širil nenadzorovano in bi se okužili skoraj vsi, bi med 300 in 500 dodatnih otrok potrebovalo bolnišnično oskrbo, med 70 in 100 pa jih bo utrpelo večorganski vnetni sindrom. Glede na raziskavo iz Združenega kraljestva je smrtnost pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, dve osebi na milijon okužb. V Sloveniji bi tako pričakovali eno ali dve smrti oseb, mlajših od 18, zaradi covida-19. 

Te ocene veljajo še za čas pred različico delta, za katero britanska raziskava kaže, da naj bi vodila v večjo potrebo po hospitalizaciji. Poleg tega imajo predvidene ocene tudi druge omejitve, kot je različna pojavnost drugih kroničnih obolenj v populaciji in tudi različna izpostavljenost otrok covidu-19 v različnih državah. 

Otročje številke je premetavala Zarja.