Te dni lahko slišimo, da Slovenija testira toliko in tako robustno kot Južna Koreja. Res je, dnevno izvedemo več testov na milijon prebivalcev, kot jih je Južna Koreja na najbolj zasedene dni. Vendar se je Južna Koreja držala drugačne izbire vzorca testiranih. S sledenjem okuženim, ki je bilo na meji etičnega, so izsledili vse tesne stike okuženih in območja, na katerih so se ti križali z zdravimi prebivalci, dovzetnimi za bolezen. Medtem se je v Sloveniji pretekle dni testiralo le tiste, ki jih je bodisi potrebno hospitalizirati zaradi okužbe z novim koronavirusom bodisi jih je potrebno hospitalizirati zaradi nečesa drugega, a obstaja sum za okužbo z novim koronavirusom, bodisi so del medicinskega osebja bodisi so oskrbovanke in oskrbovanci v domovih za starejše in drugih socialno varstvenih zavodih.

Posebno skupino predstavljajo še mlajše rizične skupine z imunskimi pomanjkljivostmi ali kroničnimi obolenji. Med te sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen, srčno-žilne, pljučne, ledvične in težje jetrne bolezni. Po odločitvi ministrstva za zdravje se od danes naprej testira tudi starejše od 60 let z blagimi znaki okužbe. 

Ker smo v Sloveniji testiranje omejili na določene skupine in ne zaznamo več širjenja znotraj skupnosti, je, če bi želeli ujeti Južno Korejo pri zajezitvi širjenja virusa, nujen razvoj in uporaba novih dostopnejših in hitrejših testov. 

Trenutno najbolj razširjeni diagnostični test temelji na verižni reakciji s polimerazo, s katero zaznavamo specifičen odsek virusnega genoma. Znanstvena skupnost razvija dostopne teste na podlagi protiteles v krvi. Ti so zanesljivi šele, ko oboleli že kažejo znake bolezni ali so to že preboleli. Nekateri izmed teh testov potrdijo okužbo že v 15 minutah.