Kot študenti naravoslovnih smeri smo si ob vseh obljubah perspektivnosti naravoslovja na začetku študijske poti zamišljali precej lahko pot do zaposlitve. V splošnem namreč velja, da je zaposljivost študentov omenjenih področij večja kot pri družboslovnih. Realnost pa je seveda drugačna in večja zaposljivost naravoslovcev ne pomeni avtomatično garantirane zaposlitve, ampak marsikdaj tako kot pri vseh ostalih prijavo na zavod za zaposlovanje.

Zato smo se prvega junija odpravili na prvi karierni sejem za biotehnologe, mikrobiologe in biologe. Sejem sta Biotehniška fakulteta oziroma njen študentski svet organizirala prav za njene študente. Kot bodoči diplomanti in diplomantke smo šli tako na teren preverit, če drži splošno mnenje, da trg dela zares omogoča takšno hitro zaposljivost ter tudi za kakšne vrste zaposlitve pravzaprav gre. Vse to ob zavedanju možne jalovosti našega početja, saj trg dela nikakor ni nespremenljiva instanca. Četudi prav takšni karierni sejmi ustvarjajo podobo o njegovi vsevednosti in nespremenljivosti.

Na začetku smo se tako o namenu dogodka in povabljenih podjetjih pogovarjali z vodjo organizatorjev, magistrico biotehnologije Tjašo Marolt.

klik

Dogodek naj bi tako poleg predstavitev delodajalcev imel tudi obči namen promocije znanosti in približanja njenih vsebin javnosti. Kljub temu pa se je tudi ta del izkazal kot zgolj dodatna promocija podjetij in komercializacija znanosti, ki jih ta izvajajo.

Na sejmu, ki je sledil predavanjem, smo se zato v upanju, da najdemo svojo bodočo zaposlitev, pogovarjali s predstavniki podjetij. Predstavnica enega od njih nam je zaupala, zakaj so se udeležili dogodka.

klik

Ker časa za čakanje na pravo priložnost ni, smo se hitro odpravili na predavanja, kjer so o svojem zaposlovanju oziroma nezaposlovanju razpravljala podjetja Genialis, Lek, Mikrobiologija Avberšek, Aciesbio in Algem. Tematiki zaposlovanja pa sta se izognila le Kemijski inštitut ter Inštitut Jožef Stefan, ki sta predstavljala svoje raziskovalno delo. S kakšnim namenom se podjetja udeležujejo kariernih sejmov, smo povprašali tudi predstavnika enega izmed biotehnoloških podjetij:

klik

Prepletanje podjetništva s študijskimi programi je tako na Biotehnični fakulteti že nekaj časa ustaljena praksa. Študenti opravljajo projektno delo v določenih raziskavah, ki slonijo na interesih podjetij. Ali je to delo plačano, je odvisno od dogovora s podjetjem. Rezultate svojih raziskav lahko študenti potem uporabijo za pisanje magistrske naloge, pri kateri lahko kot delovni mentor sodeluje zaposleni pri podjetju. Glavni mentor pa je profesor, pri katerem magistrsko nalogo opravljaš.

Opravljanje projektnega dela olajša dostop do zaposlitve. Brez takšnega dela pa se tako kot mnogo ostalih nadobudnih študentov in študentk znajdeš v čakalni vrsti. Kot smo že omenili, večina predstavljenih podjetij namreč ne ponuja novih delovnih mest, zaradi velikega števila kandidatov in kandidatk pa imajo že sestavljene čakalne liste.

Žarek upanja pa se je proti koncu vendarle odstrl v enem od podjetij. Predstavnik nam je jasno povedal, kaj pričakujejo od bodočih sodelavcev in kakšne možnosti imajo v podjetju.

klik

Veliko zanimanje za Karierni sejem pa niso pokazala samo podjetja, ampak tudi študenti. Ali so na predstavitvah zares našli to, kar so iskali, smo povprašali nekaj naključnih študentov:

klik

Karierni sejem je s pestrim izborom povabljenih podjetij prikazal, kje vse so potencialne zaposlitve za študente in študentke bioloških smeri. Že med dogodkom pa je bilo jasno, da novih delovnih mest večinoma ni, čakalne liste pri podjetjih pa so vedno daljše. Po drugi strani pa je bil za nekatera podjetja dogodek dobra priložnost za samopromocijo. Karierni sejem se je predvsem ponovno izkazal za samopromocijo podjetniške in tržne logike, ki naravoslovno akademsko sfero podreja diktatu trga.