Eurojackpot
Pozdravljeni v zadnjem delu sklopa oddaj, ki smo jih na znanstveni redakciji pripravljali v okviru projekta Deep2, katerega namen je širjenje znanja o delovanju Evropskega parlamenta. Do sedaj smo v sklopu projekta spoznali splošno ureditev financiranja znanosti v Evropski uniji in si podrobneje ogledali evropski naravovarstveni program Life. Če vas omenjene tematike zanimajo, vas vljudno vabimo, da jim prisluhnete na naši internetni strani.
V današnji oddaji pa bomo podrobneje spoznali eno izmed najbolj prestižnih znanstvenih štipendij v Evropski uniji. Tako imenovane ERC štipendije podeljuje Evropski raziskovalni svet in so namenjene prebojnim, tveganim projektom. Do ERC štipendije so upravičeni projekti iz vseh naravoslovnih ved, ne glede na tematiko in vsebino. Pri izbiranju projektov je edini kriterij poleg prebojnosti nejasen koncept odličnosti.
Kot primer ERC projekta bomo podrobneje spoznali projekt CABUM, ki ga vodi profesor doktor Matevž Dular, eden izmed le petih Slovencev, ki mu je do sedaj uspelo dobiti to štipendijo. Dularjeva skupina se v sklopu projekta CABUM ukvarja s pojavom hidrodinamične kavitacije. Več o tem, kaj je kavitacija in kaj je ideja za omenjenim projektom, nam pove profesor Dular.
Kot je povedal profesor Dular, bo projekt CABUM trajal pet let, kar pa je tudi ena od večjih prednosti ERC financiranja. Drugi viri financiranja namreč po navadi zagotovijo denar za krajše obdobje. Prednost te oblike pa je tudi razmeroma visoka vsota denarja.
Profesor Dular, ki je prejemnik konsolidacijske ERC štipendije je tako za obdobje petih let prejel 2 milijona evrov. Ravno zaradi teh lastnosti in skoraj popolne svobode, ki jo ERC financiranje omogoča, velja ta sklad za enega najbolj zaželjenih in elitnih v Evropski uniji. O tem, kaj zanj pomeni prejemanje ERC sredstev, je spregovoril Matevž Dular.
Kot je že omenil profesor Dular, obstaja pri prijavah za ERC štipendije velika konkurenca, ki pa seveda izhaja iz stabilnosti, svobode in relativnega udobja, ki ga te štipendije omogočajo. Uspešnost pri prijavah na ERC projekte je borih 12 odstotkov, zato morda niti ni čudno, da je te štipendije do sedaj prejelo le pet Slovencev.
Evropski raziskovalni svet, katerega glavni namen je ravno izdajanje ERC štipendij, je bil ustanovljen leta 2007. Glavni vir denarja za sklad predstavlja Evropska komisija, dodatna sredstva pa prispevajo tudi države članice. V prvih sedmih letih je bilo v ERC fondu 7,5 milijard evrov. Med letoma 2014 in 2020 pa se je vsota v sklopu programa Horizon 2020 povečala na kar 13,4 milijarde evrov.
S temi sredstvi predvidevajo, da bodo štipendije podelili 7000 prosilcem, s tem pa zagotovili delovna mesta kar 42 tisoč znanstvenikom. O tem, kaj ERC štipendija pomeni v smislu zaposlovanja, nam je več povedal profesor Dular.
Kot smo že povedali, je profesor Dular prejemnik konsolidacijske ERC štipendije, ki pa ni edina. ERC namreč ponuja tri različne štipendije in vsaka od njih služi svojemu specifičnemu namenu. O tem, kakšne so razlike med ERC štipendijami, razlaga Matevž Dular.
Glede na zahtevnost projekta in velikost delovne skupine obstajajo tudi razlike v višini financiranja. Tako na razpisu za začetnike prijavitelj prejme 1,5 milijona evrov, na konsolidacijskem 2 milijona evrov, na razpisu za uveljavljene raziskovalce, ki ga je dobil na primer profesor Roman Jerala, pa je v igri kar 2,5 milijona evrov.
Z ustanovitvijo Evropskega raziskovalnega sveta v letu 2007 je Evropska unija do neke mere uslišala dolgoletne pozive k večji podpori bazičnih raziskav. Bazične raziskave, ki po svoji definiciji ne obljubljajo direktne aplikativnosti znanja, so znotraj kapitalistične ekonomije načeloma zapostavljene. S tem, ko je Evropska unija ustanovila Evropski raziskovalni svet, je med drugim hotela sporočiti, da se tudi na področju znanosti premika iz proizvodno usmerjene ekonomije v ekonomijo znanja.
Poslanstvo Evropskega raziskovalnega sveta je torej financiranje javne, bazične, prodorne in odprte znanosti. Kot smo že omenili, pa naj bi pri selekciji upoštevali izključno odličnost in prodornost. V nadaljevanju oddaje bomo podrobneje spoznali primer takšnega projekta, projekt CABUM profesorja Dularja s Fakultete za strojništvo.
Kot smo že omenili, se projekt CABUM ukvarja s hidrodinamično kavitacijo, fizikalnim pojavom, ki se zgodi v tekočinah ob nenadnih spremembah tlaka. Za osvežitev spomina nam je profesor Dular ponovno razložil, kaj je kavitacija in kako si jo lahko predstavljamo.
Hidrodinamična kavitacija je sicer že dolgo poznan pojav. Zanimivo je morda tudi to, da jo večina od nas sliši skoraj vsak dan. Hidrodinamična kavitacija namreč stoji za zvoki, ki jih zaslišimo ob pokanju členkov na prstih. Zvok, ki ga slišimo, je namreč direktna posledica pokanja hidrodinamičnih mehurčkov, ki v sklepni tekočini nastanejo zaradi nenadne spremembe tlaka ob raztezanju sklepa.
Kljub temu pa nikakor ni nedolžna. Do nedavnega se jo je raziskovalo namreč predvsem zaradi velikih gospodarskih škod, ki jo povzroča v nekaterih sektorjih. Šele v zadnjem času pa se raziskovalci in raziskovalke začenjajo ukvarjati z njenimi pozitivnimi učinki in aplikacijami. Več o tem, kje vse najdemo kavitacijo, dodaja profesor Dular.
Kot je povedal profesor Dular, slabo poznavanje načina delovanja kavitacije omejuje njeno širšo aplikacijo. Ravno v bazičnem pristopu k razumevanju kavitacije pa se skriva ta prebojnost projekta CABUM, ki je pogoj za ERC projekte.
Glavni cilj projekta CABUM je torej čim bolj popolno razumevanje procesov, ki se dogajajo v hidrodinamičnih mehurčkih ter ob stikih mehurčkov z različnimi površinami, bakterijami, virusi in snovmi. Razlag za učinke, ki jih imajo mehurčki, pa je veliko. Kaj bi lahko bil tisti manjkajoči člen v razumevanju hidrodinamične kavitacije, nam je povedal Matevž Dular.
Seveda pa opravljanje meritev na izjemno majhnih mehurčkih, katerih življenjska doba se pogosto meri v mikrosekundah ali milisekundah, nikakor ni preprosta zadeva. Kako bodo k problemu pristopili v projektu CABUM, nam je zaupal profesor Dular.
Torej, čeprav gre pri samem projektu CABUM za bazično raziskovanje fizikalnega pojava hidrodinamične kavitacije, je še vedno končni cilj aplikacija postopka na različna področja. Profesor Dular in njegova skupina v drugih projektih že testirajo različne načine njegove uporabe. Več o tem Matevž Dular.
Z obljubami revolucionarne rabe hidrodinamične kavitacije tudi zaključujemo zadnjo oddajo v okviru projekta Deep2, prek katerega smo spoznavali različne oblike financiranja znanosti v Evropski uniji. V prvi oddaji smo spoznali evropski sistem financiranja na splošno, v drugi smo se posvetili naravovarstvenemu programu Life, v zaključni oddaji pa smo si pobližje ogledali shemo ERC, ki je namenjena podpori prebojne bazične znanosti.
Da bi slovenski znanstveniki čim bolj temeljito pomolzli EU sklade si želi Atila.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.
Dodaj komentar
Komentiraj