Nova generacija gensko spremenjenih organizmov

Nova generacija gensko spremenjenih organizmov

Oddaja

Gensko spremenjeni organizmi, krajše GSO, še posebej pa gensko spremenjene rastline, burijo duhove že zadnjih dvajset let. Strah in odpor pred njimi je marsikdaj posledica neznanja. Mnogokrat pa tudi dejstva, da je bilo informiranje javnosti predvsem v zgodnejšem obdobju te tehnologije neustrezno.

Prve generacije gensko spremenjenih rastlin niso izpolnile obljub - denimo o višjih donosih ob zmanjšani porabi pesticidov - ampak so prinesle koristi večinoma le kmetijskim proizvajalcem. Kljub pozitivnemu mnenju stroke in dejstvu, da je bilo do danes narejenih veliko izboljšav, laična javnost do njih ostaja skeptična.

Prejšnji četrtek je na Naravoslovnotehniški fakulteti potekal seminar o gensko spremenjenih organizmih v organizaciji Delovnega odbora za okoljevarstvo študentskega društva Iskra. Dogodek je bil del cikla okroglih miz na temo družbenih vprašanj, ki so povezana z okoljsko problematiko.

Na začetku so se zvrstila kratka predavanja Atile Urbančiča s študentskega društva Iskra, doktorice Marine Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo, doktorja Luke Omladiča s Filozofske fakultete ter novinarja Mladine Staša Zgonika.  Nato pa je sledila razprava z občinstvom. Več o razlogih za organizacijo dogodka nam je povedal Atila Urbančič, diplomiran biolog.

Izjava

Seminar se je začel z uvodnim nagovorom Atile Urbančiča, ki je orisal temelje odpora javnosti do gensko spremenjenih organizmov. Moderni biotehnološki postopki prenosa genov med različnimi organizmi in preurejanja genomov omogočajo pridobivanje sort kmetijskih rastlin z novimi lastnostmi.

Zdi se, da del odpora laične javnosti do gensko spremenjenih organizmov izvira iz mišljenja, da s spreminjanjem organizmov v lastno korist posegamo v naravne procese. A marsikateri laik ne ve, da spreminjanje in prenos genov med različnimi organizmi na podoben način potekata tudi v naravi. Primer naravne transgenske rastline, torej rastline z geni, ki so bili prenešeni iz nekega drugega organizma, je predstavil Atila Urbančič.

Izjava

Že od začetkov kmetijstva ljudje odbiramo organizme z želenimi lastnostmi. Gensko spreminjanje je tako le najbolj natančen način umetne selekcije. V zadnjih desetletjih je bil napredek na tem področju zelo hiter, informiranje javnosti pa pomanjkljivo, zato se ta še ni uspela seznaniti z novimi tehnologijami.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je določenim multinacionalkam uspelo vzpostaviti monopol v določenih vejah kmetijstva v nekaterih državah. S svojimi praksami pa so prevzele tudi primat o temi gensko spremenjenih organizmov v javnem diskurzu.

Znano je, da nekatere multinacionalke s patentiranjem svojih semen kmete silijo v to, da vsako leto znova kupujejo njihova semena. Ob tem velja poudariti, da to ne velja le za gensko spremenjena semena. Večina komercialno dostopnih semen je namreč lastniško zaščitenih in namenjenih enkratni uporabi. Atila Urbančič pa je povedal, da obeti za prihodnost morda niso tako črni.

Izjava

Kot je bilo omenjeno, so se v zadnjih letih pojavile nove tehnologije za gensko spreminjanje, ki so natančnejše. Z metodami CRISPR/Cas9 in TALEN je možno zamenjati le kratek odsek DNK znotraj določenega gena. Taka sprememba je enaka mutaciji, ki bi se lahko zgodila v naravi. Zato takih gensko spremenjenih organizmov ne označujemo za transgene in jih tudi ne moremo ločiti od nespremenjenih.

V nadaljevanju srečanja je doktorica Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo razložila molekularne osnove novih metod za urejanje genomov, kot je na primer CRISPR/Cas9. Dotaknila se je še regulacije gensko spremenjenih organizmov v Evropi.

Evropska komisija namreč zaostaja za razvojem modernih tehnologij, saj razprave o CRISPR/Cas9 ni še niti začela. Kot pravi doktorica Dermastia, obstaja več možnosti, kako bi v prihodnosti lahko regulirali novo generacijo gensko spremenjenih organizmov.

Izjava

V nadaljevanju seminarja je doktor Luka Omladič s Filozofske fakultete predstavil, kako se lotevamo etičnih vprašanj, povezanih z gensko spremenjenimi organizmi.

Izjava

Zadnji govorec pred razpravo pa je bil Mladinin novinar Staš Zgonik. Predstavil je, da argument, da so kmetje zaradi gensko spremenjenih organizmov pahnjeni v odvisnost od multinacionalk, ne drži, saj ti od multinacionalk kupujejo tudi semena, ki niso gensko spremenjena.

V razpravi je beseda tekla od hibridov do garažnih biotehnoloških laboratorijev. Pojavil pa se je splošni vtis, da javnost o gensko spremenjenih organizmih prebira pretežno iz ameriških medijev in se ne zaveda, da je stanje v Evropi, sploh pa v Sloveniji, lahko precej drugačno. Zato so taka srečanja med strokovnjaki in zainteresirano javnostjo več kot dobrodošla, saj je dialog nujen, če želimo, da javnost sprejme nove tehnologije.

Garažni laboratorij na Radiu Študent vzpostavljata Angelika in vajenka Barbara.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.