Uporabna invazija
Pred dobrima dvema tednoma smo se v center Ljubljane odpravili na drugi Festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Festival je organizirala Mestna občina Ljubljana, in sicer kot dogodek v okviru promocije projekta APPLAUSE. Za kratico APPLAUSE se skriva angleški naziv projekta, in sicer “Alien PLAnt SpEcies, from harmful to useful with citizens’ led activities”. Projekt se ukvarja s problematiko ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami po modelu krožnega gospodarstva in načela nič odpadkov.
O večplastnosti problematike invazivnih in tujerodnih rastlin smo v znanstveni redakciji Radia Študent pripravili že več prispevkov. Po eni strani gre v ekosistemski znanosti za relativno nov pojav, za katerega smo s svojimi posegi in delovanjem odgovorni mi, človeška vrsta. V širši sliki invazivne tujerodne rastline namreč s siromašenjem biotske pestrosti vplivajo na ekosisteme; če vsebujejo denimo alergene ali fototaksične snovi, lahko vplivajo na zdravje ljudi, nenazadnje pa povzročajo tudi gospodarsko škodo. Slednja je vezana tudi na preventivne ukrepe, s katerimi se skuša preprečiti vnos potencialno invazivnih vrst, ter na eradikacijo že prisotnih invazivnih rastlin v nekem lokalnem okolju. Z navedenimi ukrepi se skuša zajeziti njihovo širjenje in na ta način ohraniti pristnost in avtentičnost ekosistemov, kakršni so bili pred njihovim pojavom.
Po drugi strani pa se ekosistemi našega planeta spreminjajo tudi zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica delovanja človeka. Tako ne vemo, ali so spremembe lokalnih ekosistemov, v katerih se razširjajo invazivne tujerodne vrste, res samo posledica tega, da invazivne vrste bolje in hitreje izkoriščajo naravne danosti kot avtohtone, ali pa je njihovo uspešno širjenje posledica spremenjenih razmer v ekosistemu, ki so jih povzročile klimatske spremembe.
Našteti preventivni ukrepi proti širjenju in eradikaciji že zasajenih invazivnih tujerodnih rastlin, ki jih opredeljujejo regulacije Evropske unije, podpira pa jih tudi znanstvena stroka, invazivnost in tujerodnost določajo kot nekaj škodljivega. Na tem mestu velja opomniti, da sta tujerodnost in invazivnost v diskurzu ekološke stroke znanstvena têrmina, ki ju zato nikakor ne gre prenašati v druge družbene in kulturne okvirje.
Obisk Festivala uporabe invazivnih tujerodnih vrst nas je pritegnil prav zato, ker se s problematiko omenjenih rastlin ukvarja z več vidikov, ne zgolj z vidika ogroženosti in škodljivosti. Mestna občina Ljubljana je namreč k projektu APPLAUSE povabila partnerje z različnih področij znanosti in oblikovanja. S tem je omogočila nastanek znanstvenih raziskovalnih projektov in oblikovalskih delavnic, ki skušajo s svojim delovanjem v naša življenja vnesti nov odnos do invazivnih tujerodnih rastlin.
Projekt APPLAUSE poteka sicer že od 1. novembra 2017 in bo trajal do konca oktobra leta 2020. Za več informacij o tem, kaj je namen projekta, smo vprašali njegovo vodjo Zalo Strojin Božič iz Odseka za varstvo okolja v Mestni občini Ljubljana:
Kot smo lahko slišali, se je vse začelo leta 2016 kot pilotni projekt, pri katerem so sodelovali MOL, takratna Snaga Ljubljana, društvo Re-generacija, ki je sedaj društvo Trajna, ter Inštitut za celulozo in papir. Projekt APPLAUSE je bil torej zgrajen na temelju izdelovanja papirja iz japonskega dresnika. Danes pa vključuje 16 različnih partnerjev, med njimi Laboratorij za bioanalitiko z Instituta Jožef Stefan, več oddelkov Biotehniške fakultete, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniško fakulteto, Kemijski inštitut in še mnoge druge. Zalo Strojin Božič smo vprašali tudi, kako se je spletlo obstoječe partnerstvo in od kod proračun, težak dobrih 5,2 milijona evrov.
Kot smo lahko slišali, ima projekt več ciljev. S stališča MOL gre predvsem za ozaveščanje meščanov in meščank glede prepoznavanja invazivnih tujerodnih rastlin. Hkrati pa gre tudi za poziv k sodelovanju in aktivnemu vključevanju prebivalk in prebivalcev Ljubljane pri zbiranju in ločevanju rastlin. Občani in občanke lahko nabrani rastlinski material invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst predajo v začasnem zbirnem centru na Povšetovi ulici 2 v Ljubljani. Zbrana rastlinska biomasa je nato uporabljena za testiranje novih tehnik in postopkov pri izdelavi in predelavi papirja iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter za razvoj novih izdelkov.
Izdelki obsegajo vse od papirnatih in lesnih izdelkov do barvil, funkcionalnih hibridnih prevlek, pršil in izvlečkov za zatiranje rastlinam škodljivih organizmov. Invazivne rastline so lahko tudi vir človeške prehrane. Z izdelki in postopki se raziskuje tudi nove načine, kako bi ostanke in neizrabljene snovi, ki nastanejo pri predelavi lesne biomase v papir, ponovno uporabili in jih tako ne bi zgolj zavrgli kot neuporaben in odvečen odpadek. S tem pa projekt izpolni cilj krožnega modela gospodarjenja z viri, ki so v tem primeru invazivne tujerodne rastline.
V današnjem Odprtem terminu za znanost bomo tako predstavili projekte tistih partnerjev projekta APPLAUSE, ki so na 2. Festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin svoje delo pri projektu predstavili na stojnicah v centru Ljubljane. Te so opremili bodisi s svojimi izdelki bodisi z raziskovalno opremo in zainteresiranim mimoidočim razlagali, kakšno vlogo igrajo pri projektu. Program festivala so sicer spremljala tudi predavanja in delavnice izdelovanja papirja. Sledi krajši glasbeni premor, po katerem bomo predstavili posamezne partnerje in njihovo vlogo v projektu.
vmesni komad
Poslušate Radio Študent na frekvenci 89,3 MHz, kjer govorimo o projektu APPLAUSE, ki je številne interdisciplinarne ustvarjalce, ustvarjalke, znanstvenike in znanstvenice združil v iskanju načinov boja proti invazivnim rastlinskim vrstam. V nadaljevanju bomo opisali številne partnerje projekta, ki dokazujejo, da so invazivne rastline lahko tudi zelo uporabne ter čudovitih barv in okusov.
Eden prvih partnerjev pilotnega projekta APPLAUSE leta 2016 je bilo društvo Trajna, takrat imenovano Re-generacija. V društvu Trajna sedaj raziskujejo različne možnosti sodelovanja med živimi bitji, osredotočeni pa so predvsem na iskanje načinov uporabe invazivnih rastlinskih vrst. Ustanovitelja društva Trajna sta Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza. O vlogi, ki jo imajo v projektu APPLAUSE, smo se pogovarjali z Andrejem:
Zanimalo nas je še, kaj so predstavili na svoji stojnici:
Po drugi strani pa papir, sicer na strojni način, izdelujejo tudi na Inštitutu za celulozo in papir. Pogovarjali smo se z doktorico Teo Kapun, ki se ukvarja s preiskavo vlakninskih materialov in mehansko-fizikalnim preizkušanjem papirja. Najprej nas je zanimalo, iz katerih vrst invazivnih tujerodnih rastlin izdelujejo papir.
Papir različnih invazivnih rastlin se med seboj razlikuje predvsem po barvi, in sicer zaradi različne vsebnosti lignina in drugih komponent. Teo Kapun smo vprašali še, kako poteka testiranje papirnatih vlaken.
Različne izdelke iz lesa invazivnih rastlin so na svoji stojnici predstavili tudi študenti Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Kateri les je najbolj kvaliteten in kaj lahko iz njega naredimo, nam je predstavil raziskovalec na Katedri za tehnologijo lesa Jože Planinšič:
Z bolj biotehnološkimi metodami pa so se problema invazivnih vrst lotili na Institutu Jožefa Stefana. Pri predelavi invazivnih vrst v papir, lesne izdelke in barvila ostane veliko odpadnih surovin. Za papir se recimo uporablja predvsem celuloza, medtem ko lignin in sladkorji tudi po predelavi ostanejo kot odpadek. Kaj je lignin in zakaj je težaven za razgradnjo, nam je povedal doktorski študent Iaroslav Rybkin:
Na Odseku za znanosti o okolju IJS, natančneje v Laboratoriju za bioanalitiko, pod vodstvom doktorja Aleša Lapanje torej iščejo način, kako s pomočjo bakterij razgraditi tudi lignin in iz njega pridobiti druge bolj uporabne molekule. Iskanje primernih encimov pa se začne v sami zemlji, kjer invazivne vrste dobro uspevajo. Več nam je povedala doktorska študentka Maja Zugan:
Za konec nas je še zanimalo, kateri del laboratorijskih metod so se odločili predstaviti na svoji stojnici:
Invazivne vrste so problem po celem svetu, saj zmanjšujejo biotsko pestrost. Največji problem invazivne vrste predstavljajo za otoke, na katerih se je po stoletjih geografske izoliranosti razvil zelo ranljiv in poseben ekosistem. Širjenje rastlinskih in živalskih vrst z ene celine na drugo ali iz enega porečja v drugo je v večini primerov povezano s človeško aktivnostjo. Rastlina, ki pride v novo okolje, se tam lahko izjemno hitro razraste in s tem onemogoči rast drugim rastlinam. Ali so vse tujerodne rastline tudi invazivne, smo vprašali doktorico Simono Strgulc Krajšek s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Biotehniške fakultete v Ljubljani:
Simona Strgulc Krajšek je v nadaljevanju navedla tudi podatek, da se le približno 10 odstotkov tujerodnih vrst pri nas ustali in da jih od tega 10 odstotkov sčasoma postane invazivnih. Od vseh vrst je torej invaziven le 1 odstotek, vendar ima lahko ta majhen delež zelo velik vpliv na naravo. Večina invazivnih vrst pri nas prihaja iz vzhodne Azije in Severne Amerike, zaradi podobnih vremenskih razmer pa te vrste uspešno uspevajo tudi v Evropi.
Zanimalo nas je, ali se lastnosti rastline, ko je prenešena v novo okolje, spremenijo. Simona Strgulc Krajšek:
Večina prenešenih rastlin se prenese s prometom in se razraste ob cestah in železnicah. Prenašajo se tudi z gradbenim materialom, poleg tega pa tudi z različnimi interesnimi skupinami, kot so vrtičkarji, gozdarke, čebelarji in drugi.
V preteklosti je bilo tovrstnih razširjanj vrst manj zaradi manjše količine transporta. Ob majhnem številu prenešenih vrst je imel ekosistem dovolj časa, da se je na novo vrsto prilagodil, torej so ostale vrste tistega območja lahko skozi leta razvile načine omejevanja nove vrste. Tri vrste, ki so danes v Sloveniji najbolj problematične, so japonski dresnik, rebrače in presenetljivo tudi domače mačke. Rebrače so na videz podobne meduzam, a so brez ožigalk. Prehranjujejo se z drugimi planktoni, ličinkami in jajčeci rib. Zaradi svoje številnosti v Jadranu ogrožajo populacije rib, predvsem inčunov.
Simono Strgulc Krajšek smo vprašali tudi, ali lahko avtohtone vrste postanejo invazivne:
Za zaključek pa nas je še zanimalo, kakšno vlogo igrajo biologi in biologinje pri projektu Applause in kaj smo lahko videli na njihovi stojnici:
Vrtičkarjem in vrtičkaricam zanimivo in okolju prijazno uporabo invazivnih rastlin, pa so se domislili na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete. Gre za pripravke v obliki pršiv in izvlečkov, ki uspešno zaustavijo napad škodljivcev na rastline, denimo polžev na solato. O tem nam je več povedal docent za področje varstva rastlin na že omenjenem oddelku, doktor Žiga Laznik:
Po boju proti škodljivcem z invazivnimi rastlinami pa nadaljujmo z glasbenim premorom, ki bo preglasil vse zvoke vaše okolice in tako invazivno posegel po vaših ušesih.
vmesni komad
Poslušate odprti termin za znanost, kjer danes predstavljamo različne praktične načine uporabe invazivnih rastlinskih vrst. Spregovorili smo že o papirju iz Japonskega dresnika, različnih načinih razgradnje lignina, kvaliteti lesa in drugih pozitivnih lastnosti invazivnih rastlin. Nadaljujemo z uporabo delov rastlin s pomočjo poznavanja kemije.
Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ali krajše FKKT, raziskujejo kako ostanke, ki nastanejo pri proizvodnji papirja iz invazivnih tujerodnih rastlin, uporabiti za pripravo barvil. Rastlinska barvila nato vključijo v funkcionalne hibridne prevleke, ki jih lahko uporabimo za barvanje lesnih izdelkov in papirja. Na stojnici nam je doktorska študentka Monika Horvat pojasnila, kako poteka raziskovanje priprave barvil iz rastlinske biomase:
Moniko Horvat smo prosili, da nam na kratko pojasni kemijske procese in spojine, ki so v ozadju pridobivanja ekstraktov rastlinskih barvil:
Z uporabnimi molekulami iz invazivnih rastlinskih vrst pa se ukvarjajo tudi na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, in sicer iz njih prav tako pridobivajo barvila za tekstil. Tudi njihovo delo se začne v laboratoriju. Več nam je povedala doktorica Marija Gorjanc:
Barve, ki so jih uspeli pridobiti iz rastlin so zelo različne. Pripravili so razpon od rumenih, rdečih, oranžnih, roza, sivih in zelenkastih odtenkov. Predstavljene vzorce na stojnici nam je predstavila Marija Gorjanc:
Na festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin je sodeloval tudi Kemijski inštitut in sicer njihov Odsek za prehrambeno kemijo. Na odseku namreč raziskujejo možnost, da bi invazivne tujerodne rastline uporabili kot vir prehrane za ljudi. Z doktorico Ireno Vovk smo se pogovarjali, kakšna je njihova vloga pri projektu APPLAUSE:
Bi si upali poskusiti ajdov štrboncelj ali pa pito iz mladih poganjkov japonskega dresnika? Kot smo lahko slišali na začetku izjave, se kot vir prehrane v Evropski uniji ne sme uporabiti katerekoli rastline. Uredba o novih živilih v Evropski uniji številka 258/97, določa, da morajo biti živila in živilske sestavine, ki se niso uporabljale v prehrani ljudi na območju EU pred 15. majem 1997, odobrena in pridobiti dovoljenje za promet. Ireno Vovk smo prosili, da nam pojasni katere invazivne tujerodne rastlinske vrste uredba prepoveduje za uživanje:
Na Kemijskem inštitutu opravljajo tudi kemijske analize določanja različnih spojin v dresniku, ki so uporabne za zdravilne učinkovine in tinkture, kot so denimo proantocianidini in imodini. Ireno Vovk smo prosili, da nam na kratko pojasni kemijo teh spojin:
S tem smo zaključili naše krožno pot po stojnicah partnerjev projekta APPLAUSE na drugem festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Pri projektu APPLAUSE gre predvsem za zanimiv pristop, ki združuje oblikovalske in znanstvene prakse, in zavzame različne perspektive do omenjene problematike. Znanstvena spoznanja, ki bodo izšla iz raziskovanja predelave biomase invazivnih tujerodnih rastlin - denimo mikrobna razgradnja lignina, pridobivanje rastlinskih barvil, novo analizirane zdravilne spojine in ostala odkritja - pa bodo razširila naše poznavanje procesov in spojin v naravi in bodo uporabna tudi na drugih področjih naših življenj.
Po stojnicah festivala sta krožili Urša in Teja.
Urednikovala je Zarja.
Brala sva Cvetko in Rasto.
Z vajencem je tehniciral Jura.
Dodaj komentar
Komentiraj